29312 KB91 KB194820251998Stabej, Markoštevilka:3letnik:46str. 207-33ISSN:0350-6894COBISSID:8576610URN:URN:NBN:SI:doc-ILMROM3DslSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revija1800-1848pesniški jezikslovenska književnostslovenska poezijaslovenščinaSlovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega načrtovanja do l. 1848|Slovene poetic language and the corpus of texts from the first half of the 19th c. have not only an autonomous cultural value, but are also the very beginning of full linguistic functionality and complete textual corpus, as well as a motivation for overcoming diglossia. In this context Kranjska čbelica with Prešeren's poetic opus, which was in the short less succesful from the standpoint of language planning, and Bleiweis' newspaper Kmetijske inrokodelske novice (with Koseski as the most prominent poet), which was in this respect more successfull - are of particular importance. The author explains come reasons for this (from today's canonical value standpoint) seemingly controversial thesisSlovenski pesniški jezik in korpus pesniških besedil v 1. polovici 19. stoletja nimata samo avtonomne kulturne vrednosti, ampak sta zametek jezikovne polnofunkcionalnosti in celovitosti besedilnega korpusa, hkrati pa motivacija za preseganje diglosijske situacije. V tem okviru imata posebno vlogo zlasti Kranjska čbelica s Prešernovim pesniškim opusom, ki je bila jezikovnonačrtovalno kratkoročneje manj uspešna, in Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice (s Koseskim kot najbolj izpostavljenim pesnikom), ki so bile tozadevno uspešnejše. Pojasnjeni so nekateri razlogi za to ( z današnjega kanoničnega vrednostnega stališča) naviezno protislovno vlogoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia