318 KB51 KB201320172014Remáč, Milanletnik:12številka:2/3str. 11-29ISSN:2335-3414COBISSID:4363694URN:URN:NBN:SI:doc-IIYZAMLBenFakulteta za upravoMednarodna revija za javno upravoadministrative procedurescoordinationjudiciaryombudsmensodstvoupravni postopekusklajevanjevaruh človekovih pravicCoordinating ombudsmen and the judiciary?|An ombudsman institution is one of the most rapidly developing institutions in modern democratic states. Ombudsmen can be characterised as individual and impartial investigators of administration and its conduct. They act as dispute resolution mechanisms between the state and individuals and sometimes also as solvers of problems of individuals. In order to assess the quality of administrative conduct they use normative standards against which they assess this conduct. However, all these matters are primarily in the hands of the judiciary. The judiciary, notably administrative courts are the most important dispute resolution mechanisms in modern states that assess the administrative conduct against certain normative standards. Thus ombudsmen and the judiciary can be often seen as institutions having relatively similar competences in a relatively similar area, despite retaining numerous differences. They both are approached by the individuals and they can express their opinions about administrative justice. This paper highlights the main findings and recommendations of a comparative legal research carried out in the area of mutual interrelations of ombudsmen and the judiciary. On the examples of three different legal systems (the Netherlands, England and the European Union) the research discusses the possibility of coordination of relations between the ombudsman and the judiciary in connection with the position of these institutions, with their jurisprudence and ombudsprudence and with normative standards they use in their workInstitucija varuha človekovih pravic je ena od najhitreje razvijajočih se institucij v sodobnih demokratičnih državah. Varuhe človekovih pravic lahko označimo za posamične in neodvisne preiskovalce uprave in njenega ravnanja. Delujejo kot mehanizmi za reševanje sporov med državo in posamezniki, včasih pa tudi kot reševalci težav posameznikov. Za oceno kakovosti ravnanja uprave uporabljajo normativne standarde, katerih izpolnjevanje preverjajo. Vendar pa so vse te zadeve primarno v pristojnosti sodstva. Sodstvo in predvsem upravna sodišča so najpomembnejši mehanizem za reševanje sporov, ki ocenjuje upravno ravnanje v primerjavi z določenimi normativnimi standardi. Tako lahko varuha človekovih pravic in sodstvo pogosto označimo za instituciji z relativno podobnimi pristojnostmi na razmeroma podobnem področju, čeprav med njima obstajajo številne razlike. Na oba se obračajo posamezniki in oba lahko izražata svoje mnenje o upravni pravičnosti. V članku so poudarjene glavne ugotovitve in priporočila primerjalno-pravne raziskave, ki je bila izvedena na področju medsebojnih odnosov varuhov človekovih pravic in sodstva. Raziskava na primerih treh različnih pravnih sistemov (Nizozemska, Anglija in Evropska unija) obravnava možnosti usklajevanja odnosov med varuhom človekovih pravic in sodstvom v povezavi s položajem obeh institucij, z njuno prakso in normativnimi standardi, ki jih uporabljata pri svojem deluTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo