291 KB0 KB201420252023Križnar, Francletnik:10številka:18str. 103-124DOI:10.18690/pomurska-obzorja.10.18.103-124.2023COBISSID_HOST:162654211ISSN:2350-6113URN:URN:NBN:SI:doc-IEJX5WZ5slPomurska akademsko znanstvena unijaPomurska obzorjaBlatno jezeroljudska glasbaPanonijatri deželeumetna glasbaHrvaška, madžarska, slovenska glasba nas bogati, povezuje, se oglaša in združuje povsod; je brezmejna in univerzalna|Hrvaški, madžarski in slovenski glasbeniki skozi čas in prostor zaokrožajo glasbeno podobo ljudske in umetne, umetniške glasbe treh dežel, držav. Obravnavamo jih s skupnim imenovalcem Panonije oz. pomurske in prekmurske ravnice, Blatnega jezera, skratka gre za glasbo, ki je na določenih prostorih in brez obzira na nacionalne in državne meje, kolikor toliko enotna; pa najsi gre za muziko, ki je vokalna, instrumentalna ali/in vokalno instrumentalna. Glasbena umetnost, ki jo obravnavamo, je značilna in popularna tako za lokalno kot tudi za globalno pojavo, pri tem pa je marsikatera od njenih pojavnosti zdaj že univerzalna: evropska in svetovna. Ravno zaradi univerzalnosti (glasbenega in plesnega) jezika, popularnosti in različnih ravni njene pojavnosti in recepcije, je še kako značilna in celo popularna. Tako se posamično dotikamo hrvaške, madžarske in slovenske glasbene zapuščine in sedanje glasbeno plesne pojavnosti. Njihova brezmejnost, vsebinsko in oblikovno bogastvo, povezovanje tudi zunaj glasbene umetnosti (nacionalno in državno), univerzalno oglašanje in združevanje pa so že sociološke funkcije, ki se marsikdaj pripisujejo umetnostnim, pedagoškim in znanstvenim pogledom na muziko v celotiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaPomurska akademsko znanstvena unija