355 KB65 KB198220252025Dragoš, Srečoštevilka:3letnik:64str. 197-218ISSN:0352-7956DOI:10.51741/sd.2025.64.3.197–218COBISSID_HOST:265606403URN:URN:NBN:SI:doc-IDEPGIEVslFakulteta za socialno deloSocialno deloauthoritarian personalityavtoritarna osebnostfascismfašizemneoliberalismneoliberalizempredsodkiprejudicesocial policysocialna politikaSlepe pege socialne države|With the metaphor used in the title, the reference is to social characteristics or facts (as Durkheim would say) that we ignore or underestimate despite their existence, whether due to ideological reasons, historical amnesia, or flawed developmental patterns. In relation to the uncertainty of the welfare state - the most important social science innovation of the 20th century – several such “blind spots” have accumulated in Slovenia's development. In addition to those listed in the introduction of this text, the following contribution focuses on the three most significant ones: prejudice, costs, and values. In Slovenia, prejudice against the welfare state and its users has intensified to such an extent that, in terms of its expression, we exceed both the European average and the average of former socialist countries, despite the latter being higher than the EU average. The second “blind spot,” which poses a danger to the future of the welfare state, is its expenditure, where we stand out within the EU in an anorexic direction. Since independence, we have been significantly underfunded in terms of total state expenditure and within its individual sectors, as we have never set a goal to rise (at least) to the EU average. The third danger concerns a set of values that the authors of the Frankfurt School identified as components of the authoritarian personality. In these, too, we are markedly above the European averageZ metaforo, uporabljeno v naslovu, so mišljene družbene lastnosti oz. dejstva (kot bi rekel Durkheim), ki jih kljub njihovemu obstoju ignoriramo ali podcenjujemo, bodisi zaradi ideoloških razlogov, zgodovinske amnezije ali napačnih razvojnih vzorcev. V zvezi z negotovostjo socialne države - najpomembnejše družboslovne inovacije 20. stoletja - se je teh »slepih peg« v slovenskem razvoju nabralo več. Poleg tistih, ki so naštete v uvodu tega besedila, se prispevek v nadaljevanju osredotoča na tri najpomembnejše, to so: predsodki, stroški in vrednote. V Sloveniji so se predsodki do socialne države in njenih uporabnikov tako okrepili, da po stopnji njihovega izražanja presegamo evropsko povprečje kot tudi povprečje nekdanjih socialističnih držav, čeprav je to višje od EU. Druga »slepa pega«, nevarna za prihodnost socialne države, je njena poraba, po kateri izstopamo znotraj EU v anoreksično smer. Vse od osamosvojitve smo glede na celotne državne izdatke kot tudi znotraj posameznih področij izrazito podhranjeni, saj si nismo nikoli določili cilja, da se moramo dvigniti (vsaj) na povprečje EU. Tretja nevarnost pa je sklop tistih vrednot, ki so jih avtorji frankfurtske šole označili za sestavine avtoritarne osebnosti. Tudi po teh smo izrazito nadpovprečni v evropskem prostoruTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo