407 KB51 KB193820262023Božič, GregorKraigher, HojkaPerko, FrancRantaša, BorisSimončič, PrimožWestergren, Marjanaštevilka:8/9letnik:81str. 286-197ISSN:0017-2723COBISSID_HOST:180120835URN:URN:NBN:SI:doc-I8LANSOHenslZveza gozdarskih društev SlovenijeGozdarski vestnikclimate changedružbene spremembefinanceforest restorationlegislationobnova gozdovpodnebne spremembeSloveniaSlovenijasocial changesstrategijestrategyzakonodajaPerspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih sprememb| Perspectives of Slovenian forest restoration in times of climate and social changes|Sustainable, close to nature and multifunctional management of Slovenian forests ensured conserved biodiversity, conserved adaptational potential, and high mean increment and growing stock. To ensure forest functions sustainably, adaptation to the changing climate and social conditions will be necessary. The main measure of adapting the forests to climate changes is increasing diversity, including genetic diversity. Importance of the conservation of forest genetic resources and forest regeneration and tending is identified and incorporated in all regional strategic, legislative, and operational documents on the national and European level. Forest management will have to be enhanced with measures incorporating active approach to forest regeneration and tending with a wide assortment of species-wise and genetically diverse seedlings of forest tree species. In the period 2023 – 2026, around 5 million Euro of public funds will be potentially allocated for forest regeneration and seed and tree nursery activity annually. To carry out forest regeneration and tending, it will be necessary to ensure stable and flexible financing for providing forest reproductive material, executing forest regeneration, and forest nursery development. The authors also emphasize the importance of cooperation and joint performance of diverse stakeholders in the entire chain of forest reproductive materialTrajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materialaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza gozdarskih društev Slovenije