17 KB79 KB16 KB199120252009Skubic, Mitjaštevilka:17str. 139-144ISSN:0353-9660COBISSID:41224546URN:URN:NBN:SI:doc-I70A7WZTesFacultad de Filosofía y Letras de la Universidad de LjubljanaVerba hispanicaCervantes Saavedra, Miguel de: Don KihotsemanticssemantikaSpanishšpanščinaEl campo semántico del parentesco primario en El Quijote|V pomenskem polju za sorodstvo so romanski jeziki iz latinščine podedovali presenetljivo nejasno stanje, kar zadeva imeni nečak, -inja in vnuk, -inja. Presenetljivo zato, ker je latinščina, v nekem smislu vendar tudi jezik pravniškega izražanja, na primer, ostro razlikovala med stricem in teto po očetovi oziroma materini strani, kar se je v romanskih jezikih ohranilo samo v nekaterih govorih. Latinski NEPOS pa je bil eno ali drugo, 'nečak' ali 'vnuk', torej uporabljiv za sorodnika v premi ali tudi v stranski liniji. Nelagodnosti se je v delu romanskega sveta skušalo izogniti, tako npr. v francoščini s pomočjo sintagem petit-fils, petite-fille proti neveu, niece, v katalonščini pa z morfološko opozicijo net\nebot. Italijanščina in furlanščina te možnosti nimata in se v primerih, kjer bi bilo razumevanje s pomočjo drugega izraza ali drugačne oblike nemogoče, zatekata k razvezani sintagmi: it. il figlio del figlio 'vnuk'TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta