863 KB37 KB201320242013Jus, Miranštevilka:5/6letnik:68str. 373-385, 449-450ISSN:0032-6976COBISSID:13238865URN:URN:NBN:SI:doc-I07GI68GslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikakreditivibančne garancijebančništvobankefinančno pravoUnited States of AmericaZDAZdružene države AmerikeAmeriška judikatura (akreditivi in bančne garancije)| American Express Bank Ltd. v. Banco Espanol de Credito|American law recognises independence principle of L/C and bank guarantees. However, this principle is not absolute, and may be limited - inter alia - with injunction procedures to prevent the issuing bank from honouring such undertaking by narrowly applied exception of clearly established (material) fraud in the transaction (fraus omnia corrumpit). In our case dispute from underlying construction contract over applicant's performance lead to arbitral award in the applicant's favour. Therefore, the court - according to the author who does not agree with the critics - correctly applied fraud rule (Rev. UCC 5-109 (1995)) and held that in light of this award, neither the beneficiary nor the local bank has a "colorable right" to demand the honour of the guarantees on first demand and counter-guarantee, respectively. Final arbitral award precluded beneficiary from demanding payments under its guarantees (res judicata), and is definitely clear and blatant evidence of unfair calling that entitles the applicant to "bear fruit" from judicial circumvention of the independence principle; i.e., established fraud by final arbitral award is sufficient condition for injunction, and court does not need to observe other case law-developed standards for issuing injunctions (e.g., whether absent the injunction applicant would suffer irreparable harm, would have adequate remedy under law, etc.)Ameriško pravo priznava načelo neodvisnosti akreditivov in bančnih garancij, ki pa ni absolutno in je med drugim lahko omejeno s sodnimi odredbami, ki bankam izdajateljicam preprečujejo plačilo teh jamstvenih zavez z restriktivno uporabljano izjemo ob jasno ugotovljeni (bistveni) prevari v zvezi z osnovno transakcijo (fraus omnia corrumpit). V našem primeru je spor iz osnovne gradbene pogodbe o izvršitvi obveznosti nalogodajalca vodil do arbitražne odločbe v korist nalogodajalca. Zato je sodišče, po mnenju avtorja, ki se ne strinja s kritikami sodbe, pravilno uporabilo pravilo o prevari iz 5-109. člena leta 1995 revidiranega UCC in odločilo, da z vidika te arbitražne odločbe koristnik in lokalna banka nimata nobene "verjetne pravice" zahtevati plačilo garancij oziroma kontragarancij na prvo zahtevo. Zaradi dokončne odločbe je zahteva koristnika za plačilo garancij izključena (res judicata), pri čemer odločba kot jasen in očiten dokaz neupravičenega unovčevanja nalogodajalca upravičuje, da "uživa plodove" od sodnega vpletanja v načelo neodvisnosti. Skratka - z dokončno arbitražno odločbo ugotovljena prevara je zadosten pogoj za začasno odredbo, pri čemer sodišču ni treba upoštevati drugih standardov, ki jih je za te postopke izoblikovala judikatura; na primer, da bi nalogodajalec brez začasne odredbe utrpel nepopravljivo škodo, da sicer ne bi imel na voljo pravnih sredstev itdTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta