499 KB0 KB201520252020Bernjak, ElizabetaFabčič, Melanijaštevilka:1/2letnik:6str. 37-62ISSN:2386-0219COBISSID_HOST:47165699URN:URN:NBN:SI:doc-HZTFHTZWslZdruženje Pomurska akademsko znanstvena unijaAnali PAZU HDcognitive metaphor theoryconceptual metaphorjezikoslovjekognitivna teorija metaforekonceptualna metodamedical discoursemedicinski diskurzmetaforični izrazmetaphorical expressionFunkcija in pomen metafor v medicini z vidika kognitivnega jezikoslovja|Kognitivistični pristop k teoriji metafore izhaja iz spoznanja, da je metafora del človekovega konceptualnega sistema in šele drugotno tudi jezika, saj se v njem zrcalijo mentalni procesi. Metafora je torej prvina spoznavanja in zato nepogrešljiva v znanosti in njenem izrazju, tudi v medicini. Ena izmed najopaznejših značilnosti medicinskega diskurza je terminologija, ki ima poimenovalno (nominativno) in spoznavno (kognitivno) funkcijo. Tako kot drugi jezikovni izrazi se tudi strokovni izrazi oblikujejo v procesu konceptualizacije, tj. na podlagi konceptualnih metafor, ki se v procesu simbolizacije jezikovno realizirajo. Na podlagi analize izbranih zgledov iz medicinskih besedil postuliramo, da je metafora univerzalno prisotna tudi v medicinskem diskurzu. Metaforični medicinski termini imajo posebne konceptualne pomene tako za strokovnjake kot tudi za laike, ko postanejo del splošnega terminološkega inventarja, ki je tesno povezan z življenjem posameznika in skupnosti. Medicinski pojmi se konceptualizirajo na podlagi različnih izhodiščnih domen. V vsakdanji jezikovni rabi in v medicinskem diskurzu so najpogostejše konceptualne metafore MEDICINA JE BOJ, ČLOVEK JE STROJ in MEDICINA JE EKONOMIJA. To potrjujejo tudi zgledi iz znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov s področja medicine: del zgledov predstavljajo leksikalizirane metafore, ki so postale del poljudnoznanstvenega jezika (npr. strategija), del zgledov pripada znanstvenemu diskurzu (npr. kohorta), del njih pa se uporablja tudi v splošnem jeziku, ko govorimo o zdravju (npr. napad). Obravnavane metafore kažejo, da v medicinskem diskurzu prevladuje dehumanizirano militaristično, mehanicistično in tehnološko pojmovanje medicine. Zavest, da metafore tvorijo naš konceptualni sistem in hkrati predstavljajo način, kako ta sistem oblikujemo, odpira možnost, da se takim metaforam izognemo z alternativnimi metaforami, ki bi pojem zdravja in bolezni konceptualizirale z bolj humanega vidikaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZdruženje Pomurska akademsko znanstvena unija