46 KB1531 KB42 KB193820262006Spiecker, Heinrich11 straništevilka:3letnik:64str. 123-133ISSN:0017-2723COBISSID:1675430URN:URN:NBN:SI:doc-HUH43LWQslZveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SlovenijeGozdarski vestnikdrevesne vrstegospodarjenje z gozdovilesobvejevanjeredčenjeManjšinske drevesne vrste - izziv za večnamensko gozdarstvo|After many decades of forest degradation productive forests have been established. These activities led to a shift to non site adapted coniferous tree species and a reduction in tree species diversity. High labor costs and low prices for medium quality timber weakened the economic conditions of forestry. At the same time the interest in ecosystem services of forests increased. Today's society is asking for sustainable forestry emphasizing biodiversity and close to nature forest management. Changing demands require awidened scope and new ways of forest management. Minority tree species such as Wild cherry (Prunus avium L.), European ash (Fraxinus excelsior L.), and Sycamore maple (Acer pseudoplatanus L.) as well as other species from the genera Alnus, Carpinus, Castanea, Juglans, Malus, Pyrus, Sorbus, Tilia and Ulmus may help to achieve the changing objectives. These species became comparatively rare as they are often light demanding, grow best on highly productive sites and are often rather short-lived. Therefore, they eventually need more intensive release and different scales and patterns of canopy disturbance in the phase of regeneration. In most European countries, they typically make up less than 5% of the forest cover and produce less than 5% ofthe timber. They usually grow individually or in small groups in mixed forests. As these species contribute to the heterogeneity and diversity of forests and as well have the potential to produce high quality timber within arelatively short time, these species are of ecological and economic interest today. Economic results of management of these minority tree species depend on the quality of the timber, dimension and branchiness being key indicators for quality. In order to improve management efficiency interventions have to be limited to actions, which increase the value of the product. Naturally regenerated minority tree species in mixed forests offer an often underestimated potential for growing valuable timber. When planting, only a small number of genetically well selected and site adapted trees are needed. Atwo-phase management system is recommended forcing pruning in the first phaseand stem diameter increment in the second phase. The advantages of such asystem are described. The high diversity in sites, ownership, economic and socio-cultural conditions in Europe require different strategies adapted to the local needs. Minority tree species offer options for increasing ecological, economic and social values and may contribute to sustainability offorestry in Europe and other parts of the worldPo večdesetletni degradaciji, to je spreminjanju naravne drevesne sestave, so oblikovali glede lesa visokoproduktivne gozdove. Te aktivnosti so pripeljale do gozdov z rastišču neprimernimi iglavci in zmanjšanju vrstne pestrosti. Veliki stroški dela in nizke cene lesa srednje kakovosti so oslabile ekonomskerazmere v gozdarstvu. V istem času pa je porastel interes za neproizvodne funkcije gozdnih ekosistemov. Dandanes pa potrebuje družba trajnostno gozdarstvo, ki ima poudarek na biotski pestrosti ter sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Spreminjajoče potrebe zahtevajo širši pogled in nove poti v gospodarjenju z gozdovi. Manjšinske vrste kot so divja češnja, veliki jesen, gorski javor ter vrste iz rodov: Alnus, Carpinus, Castanea, Juglans, Malus, Pyrus, Sorbus, Tilia in Ulmus lahko pripomorejo pri doseganju teh spreminjajočih se ciljev. Te drevesne vrste so razmeroma redke, pogosto potrebujejo za svojo rast veliko svetlobe, dobro uspevajo na najbolj produktivnih rastiščih in imajo kratko življenjsko dobo - vsaj večina njih. Zato potrebujejo zgodnejšo in močnejšo sprostitev krošnje in različne svetlobne režime pri pomlajevanju. V večini evropskih držav znaša njihov deležmanj kot 5%, tako po površini kot po lesni zalogi. Večinoma rastejo posamično ali pa šopasto primešane v mešanih gozdovih. Ker te vrste prispevajok raznolikosti in pestrosti gozdov, kakor tudi k produkciji visokokakovostnega lesa v relativno kratkih dobah, so zanimive z ekonomskega kakor tudi ekološkega vidika. Ekonomski rezultati gospodarjenja z minoritetnimi vrstami so odvisni od kakovosti lesa in dimenzije debel. Ključnidejavnik pri kakovosti je vejnatost debel oziroma grčavost lesa. Z namenom, da povečamo učinkovitost gospodarjenja, moramo naše delo usmeriti v tiste ukrepe, ki povečajo vrednost proizvodov. Naravno pomlajene minoritetne drevesne vrste v mešanih gozdovih nudijo pogosto podcenjen potencial za produkcijo visokovrednega lesa. V primeru, da te vrste sadimo, pa potrebujemo majhno število genetsko visokovrednih in rastišču primernih sadik. Kot zelo uspešen se je izkazal dvofazni sistem obravnave gozda, in sicer: v prvi fazi pospešujemo obvejevanje vej oziroma čiščenje debel od vej, v drugi fazi pa pospešujemo priraščanje v debelino. Različnost rastišč, različnost v lastništvu, ekonomskih in socialno-kulturnih razmerah v Evropi zahtevajo različne strategije gospodarjenja z gozdovi, ki morajo biti prilagojene lokalnim potrebam. Manjšinske drevesne vrste lahko prispevajo k zadovoljevanjuvse večjega ekološkega, ekonomskega in socialnega pomena gozdov v Evropi, kot tudi v ostalih delih svetaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza gozdarskih društev Slovenije