159 KB48 KB199220252025Batiashvili, Iraklištevilka:132/133letnik:34str. 137-157DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.8ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246205955URN:URN:NBN:SI:doc-HKKIJ80WenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)avto-konstitucijadogajanjeočitnostsamo-danostThe latent implications of Husserl's The idea of phenomenology|Prispevek analizira, kakšne nove perspektive za filozofsko misel razpira znamenito delo Edmunda Husserla Ideja fenomenologije. Skušam razložiti, da fenomenološka epoché ni samo teoretska operacija; epoché je predvsem eksistencialno dejanje odločilnega značaja; zaznamuje poglavitno spremembo, kakršna me posebej zadeva kot osebo, ki vstopa v edinstven prostor fenomenološkega mišljenja. Poudariti želim Husserlovo razmišljanje o t. i. problemu očitnosti (evidence), ki je ključnega pomena za fenomenologijo. Očitnost ni moj subjektiven, čustven odnos do nečesa, temveč je samo-danost objekta, njegovo neposredno zajetje s čistim zrenjem. Interpretacija pokaže, da metoda fenomenološke redukcije izključuje osrednjo paradigmo našega mišljenja: razcep subjekt–objekt. Fenomenologija se ne ukvarja ne s subjektovo zavestjo ne z dejansko objektivno realnostjo, niti z njunim medsebojnim razmerjem, temveč s polje čistih samo-danosti. Znotraj tega polja se dogaja tako avto-konstitucija t. i. zunanje realnosti in bistvenih univerzalij kot tudi avto-manifestacija subjekta ali osebe. Vendar se to polje nahaja znotraj določene totalitete, ki ga omejuje kot njegovo obzorje, in sicer znotraj dogajanja (dogodka) – das Ereignis – svetovnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko