19 KB178 KB15 KB199820252006Rootsi, Siirištevilka:33letnik:33str. 17-20ISSN:1408-967XCOBISSID:33004130URN:URN:NBN:SI:doc-HEZA2VGIenOddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniDocumenta PraehistoricaarchaeologyarheologijačlovekEuropeEvropageneticsgenetikahuman migrationmigracijeneolitikposelitevprazgodovinaY-chromosome haplogroup I prehistoric gene flow in Europe|To investigate which aspects of contemporary human Y-chromosome variation in Europe are characteristic of primary colonization, late-glacial expansions from refuge areas, Neolithic dispersals or more recent events in gene flow haplogroup I was analyzed. The analysis of Hg I Y chromosomes revealed several sub-clades with distinct geographic distributions. Sub-clade I1a accounts for most of Hg I in Scandinavia, with a rapidly decreasing frequencytowards the East European Plain and the Atlantic fringe; but microsatellite diversity reveals that the Iberian Peninsula/Southern France refugial area could be the source region of the early spread of both I1a and the less common I1c. I1b* extends from the eastern Adriatic to Eastern Europe, and declines noticeably towards the southern Balkans, and abruptly towards North Italy. This clade probably diffused after the Last Glacial Maximum from a homeland in the Balkans or Eastern Europe. In contrast, I1b2 most probably arose in southern France/Iberia, underwent a post-glacial expansion, and marked the human colonization of Sardinia about 9000 years agoDa bi raziskali, kateri aspekti sodobne človeške variacije kromosoma Y v Evropi so značilni za primarno kolonizacijo, pozno glacialno širitev iz refugijev, neolitske širitve in bolj recentne dogodke v genskem zapisu, smo analizirali haploskupine I. Analize kromosoma Y haploskupine I, so pokazale sub-klade z jasnimi geografskimi porazdelitvami. Subklad I1a označuje Hg I v Skandinaviji, s hitrim pojemanjem v smeri proti Vzhodnoevropski ravnici in obrobju Atlantika. Mikrosatelitska raznolikost je pokazala, da je bil Iberijski polotok/južna Francija verjetni refugij in izvorno področje, iz katerega sta se razširila oba sub-klada I1a in manj pogosti I1c. I1b* se razteza od vzhodnega Jadrana do vzhodne Evrope in opazno pojema v smeri proti južnemu Balkanu ter strmo upade v smeri proti severni Italiji. Ta klad se je verjetno razširil po zadnjem glacialnem maksimumu iz domovine na Balkanu ali v vzhodni Evropi. I1b2 najverjetneje izhaja iz južne Francije/Iberije in kaže post-glacialno širitev in človekovo kolonizacijo Sardinije pred okoli 9000 letiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta