19 KB324 KB21 KB199420252003Miklavčič, VesnaMuzlovič, IgorPerme, JanjaTrampuž, Andrejštevilka:3letnik:375 stranistr. 193-197ISSN:1318-2951COBISSID:17010393URN:URN:NBN:SI:doc-HDP5D6Y2slZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negeCarrier StateCommunicable DiseasesdiagnostikainfekcijeInfekcijske bolezniIntensive Care Unitsintenzivna negaIntenzivna oskrba, enoteKlicenoštvoMethicillin ResistanceMeticilinska rezistencaStaphylococcus AureusOdkrivanje nosilcev MRSA v intenzivni enoti| Detection of MRSA carriers in the intensive care unit|Screening the patients for MRSA at admission may help to early detect MRSA carriers and allow to isolate and decolonize them without delay. With this study at the intensive care unit of the Department of Infectious Diseases we evaluated which cultures sites have the highest detection rate for MRSA. From December 1, 2001 through September 31, 2001 we detected MRSA in 39 from overall 243 hospitalized patients (16%). In 43% of patients we isolated MRSA despite missing previous information about possible colonization or infecrion with MRSA. MRSA was most common found from the throat (49%), nose (41%), and rectum (39%). Rectal swab was approximately 6-times more sensitive than perianal swab. Sputum and tracheal aspirate as well as wound swab were important in patients with wounds or respiratory secretion. MRSA was not foundin urine or from the catheter insertion site. In addition to the nose, throat and rectal swabs represent important specimens for detection of MRSA carriersZ odvzemom presejalnih kužnin ob sprejemu bolnika na oddelek lahko zgodaj odkrijemo nosilce MRSA in jih pravočasno izoliramo in dekoloniziramo. Z raziskavo v intenzivni enoti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja smo želeli ugotoviti, s katerimi presejalnimi kužninami smo uspeli ugotoviti največ nosilcev MRSA. V obdobju od 1.12. 2000 do 31. 9. 2001 smo pri39 od skupaj 243 sprejetih bolnikih (16%) ugotovili prisotnost MRSA. Pri 43% bolnikih smo s presejalnimi kužninami na novo odkrili MRSA, čeprav nismo imeli podatka o predhodni kolonizaciji ali okužbi z MRSA. Najpogosteje smo MRSA odkrili iz brisa žrela (49%), nosu (41%) in rektuma (39%). Bris rektuma je bil približno 6-krat bolj občutljiv kot perianalni bris. Izpljunek in aspirat sapnika ter bris rane so bili pomembni pri bolnikih z rano ali sekrecijo iz dihal. Pri nobenem bolniku nismo odkrili MRSA v urinu ali brisu ob žilnem katetru. Zaključujemo, da predstavljata bris žrela in rektuma poleg brisa nosu pomembni kužnini za ugotavljanje nosilcev MRSATEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije