<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG/9891e4de-759b-4edc-9fb5-a7843620fbad/PDF"><dcterms:extent>2240 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG/eb9314cb-ba82-44af-aa44-a79e009991c1/TEXT"><dcterms:extent>72 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1993-2025"><edm:begin xml:lang="en">1993</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-9DWBYEQX" /><dcterms:issued>2022</dcterms:issued><dc:creator>Jovanović, Ivona</dc:creator><dc:creator>Potočnik Topler, Jasna</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:2</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:30</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 407-428</dc:format><dc:identifier>DOI:10.19233/AH.2022.17</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID_HOST:130629379</dc:identifier><dc:identifier>ISSN:1318-0185</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG</dc:identifier><dc:language>en</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja</dc:publisher><dc:publisher xml:lang="sl">Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Acta Histriae</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="sl">19. stoletje</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">19th century</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">autoethnography</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">avtoetnografija</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">branding</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Črna gora</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">črnogorski vladarji</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Montenegrin rulers</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Montenegro</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">potopisno pripovedništvo</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">teachers of French</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">travel writing</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">učitelji francoščine</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">znamčenje</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1993-2025" /><dc:title xml:lang="sl">The contribution of first teachers of French at Petrović’s court to the transformation of society and the affirmation of Montenegro in Europe|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">The paper explores the role and contribution of the first foreign teachers of French in Montenegro, to their students/rulers – last three sovereigns of the Petrović-Njegoš dynasty, to Montenegrin society as a whole and to the affirmation of Montenegro in Europe. The paper chronologically relates to the period of rule of Petar II Petrović- Njegoš, Danilo I and Nikola I, to whom the aforementioned Romance language instructors did not transfer merely a knowledge of language, but also much other substance formed from different views and perspectives on the world, thus contributing to the emancipation of Montenegrin society. Through their efforts to modernise Montenegro and strengthen its sovereignty, as well as their publications and political engagement during events critical to Montenegrin history, they contributed to its reputation and popularisation throughout Europe. The research is based on facts found by studying archive and library materials, and on analysis of periodical publications, travel writings, and documents of a memoir/autobiographical character, which significantly contributes to the originality of the article, where the conclusions of the new analysis are presented and represent a significant contribution to the findings published so far</dc:description><dc:description xml:lang="sl">Članek analizira prispevek prvih učiteljev francoščine v Črni gori k razvoju njene družbe v 19. stoletju, to je v času vladavine zadnjih treh vladarjev dinastije Petrović Njegoš: Petra II. Petrovića Njegoša, princa Danila in princa / kralja Nikole. Glede na to, da so francoščino v 19. stoletju uporabljali splošno izobraženi ljudje po Evropi, v takratni Črni gori pa ni bilo učiteljev, so bili prvi profesorji izobraženi tujci iz evropskih frankofonskih držav. Antide Jaume, ki je prišel iz Francije, da bi poučeval Njegoša francoščino, Henri Delarue, ki je bil učitelj in tajnik Danila I., in Charles Emile Piguet, ki je bil učitelj sinov princa / kralja Nikole I., niso bili le redni učitelji, ki so diplomirali iz filologije, ampak karizmatične osebnosti, ki so na podlagi široke izobrazbe ter energičnih in pogumnih prepričanj dale močne impulze za razvoj družbe in družbenopolitično krepitev Črne gore v Evropi v odločilnih trenutkih za njeno zgodovino. Ti učitelji na misiji so se odrekli udobju in blaginji civilizacije, ki so jo uživali v razvitih delih Evrope, in so najboljša leta svojega življenja preživeli na prostovoljnem poslanstvu v skorajda divjini Cetinja ter skušali svoje učence skozi učenje francoskega jezika in kulture približati kulturni Evropi. Poleg poučevanja se njihova vloga kaže tudi v tem, da so Črno goro predstavljali, opisovali in popularizirali v svojih pisnih pričevanjih, potopisnih besedilih, pa tudi z iskreno podporo in verovanjem v potrebo po njenem mednarodnem priznanju. Članek o prvih učiteljih francoščine v Črni gori temelji na dejstvih, ugotovljenih s preučevanjem arhivskega in knjižničnega gradiva, izvirnost pa predstavlja analiza nekaterih periodičnih publikacij, potopisnih besedil in dokumentov spominskega oz. avtobiografskega značaja, ki doslej še niso bili analizirani. Zaključki te analize so prvič predstavljeni v tem članku in predstavljajo pomembno nadgradnjo doslej objavljenim spoznanjem in vir za nadaljevanje znamčenja Črne gore kot destinacije</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG/9891e4de-759b-4edc-9fb5-a7843620fbad/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HDJJIBQG" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>