2251 KB44 KB197820252020Hajdu, Péterštevilka:1letnik:43str. 97-113ISSN:0351-1189COBISSID_HOST:18398211URN:URN:NBN:SI:doc-HANF7BLMenSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostanachronismanahronizemdocumentaritydokumentarnostfictionalityfikcijskosthistorical novelMad MenOglaševalcirealismrealizemRimRometelevision seriestelevizijske nadaljevanjezgodovinski romanFictionality in historical television series|The most obvious formal feature of the historical novel as the genre founded by Walter Scott is the duplicity of a fictional foreground story and a historically approved background. Many television series have a historical past setting, and many of them can be seen as historical novels. The 2005-7 series Rome kept something of the Scottian structure of fictional foreground story. The Pullo and Vorenus story line is fictional, and it stages the life of ordinary people, while historical characters like Julius Caesar and Pompey or Antony and Augustus do not merely form a factual background. The fictional and non-fictional stories are in balance, and they together offer a vivid and convincing representation of the past. Many historical television shows use the past only as decorative setting for a story full of intrigue, violence and sex (The Tudors, The Borgias). These may be described as historical (anti)romances, which tend to focus exclusively on the elite. Another kind of historical novel has been developed by some shows that (as if at the other extreme) eliminate the historical facts even from the background and represent everyday life of ordinary people in its (semi-)historical otherness. In shows like Mad Men or The Knick, no event of political history is mentioned, no historical person appears in the background. However, these shows successfully represent the otherness of the past from the viewpoint of public discourse on issues of race, gender, or even morality, phenomena which can be regarded as the development of a new kind of historical novel encouraged by the twentieth-century ideals of historiographyNajočitnejša formalna lastnost zgodovinskega romana kot žanra, ki ga je vzpostavil Walter Scott, je dvojnost fiktivne zgodbe v ospredju in zgodovinsko potrjenega ozadja. Dogajališča mnogih televizijskih nadaljevank so zgodovinska, mnoge od nadaljevank je mogoče videti kot zgodovinske romane. Televizijska serija Rim (2005-2007) je ohranila nekaj scottovske strukture, značilne za izpostavljeno fikcijsko zgodbo. Zgodba o Pulosu in Vorenusu je fikcijska in uprizarja življenje preprostih ljudi, zgodovinski liki, kot so Julij Cezar in Pompej ali Antonij in Avgust, pa ne nastopajo zgolj kot na zgodovinskih dejstvih temelječe ozadje. Razmerje med fikcijskimi in ne-fikcijskimi zgodbami je uravnoteženo in kot tako ponuja živ in prepričljiv vpogled v preteklost. Mnogim zgodovinskim nadaljevankam rabi preteklost zgolj kot dekorativno prizorišče za zgodbe, polne intrig, nasilja in seksa (Tudorji, Borgia), predstavljene kot zgodovinske (anti)romance, ki pa se osredotočajo zgolj na elito. Zgodovinski roman druge vrste pa so ustvarile nekatere nadaljevanke, ki (navidez s povsem drugega konca) celo iz ozadja izključijo vsa zgodovinska dejstva in predstavijo vsakdanjost navadnih ljudi v njeni (kvazi)historični drugosti. V nadaljevankah kot Mad Men in The Knick denimo ni omenjen noben dogodek iz politične zgodovine, prav tako se v ozadju ne pojavi nobena zgodovinska osebnost, vendar pa te uspešno predstavljajo drugost preteklosti z gledišča javnega diskurza o vprašanjih rase, spola in celo morale, fenomenov, ki jih je mogoče videti kot razvoj nove vrste historičnega romana, spodbujene s historiografskimi ideali dvajsetega stoletjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost