375 KB43 KB200820252018Jelenc, NikaKorošec, BarbaraMarot, Valerijaletnik:17številka:2str. 51-59ISSN:1580-9315COBISSID_HOST:2597993URN:URN:NBN:SI:doc-H5B7H8TTslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)childclassificationgovorne motnjeklasifikacijamotnje govorjenih glasovotrokrehabilitacijarehabilitationSpeech Disordersspeech sound disordersvocational rehabilitationGovorne motnje v otroštvu| Speech disorders in childhood| classification of speech disorders in Slovene children| razvrščanje govornih motenj pri slovenskih otrocih|Background: Compared to other types of speech, language, and communication disorders, the prevalence of speech sound disorders (SSD) is high. Over the past decades, the interest for designing an universal SSD classification system has been increasing. This can also be attributed to the lack of diagnostic guidelines, which causes various problems in the clinical practice. The uncertainties in classifying the type of the disorder have a direct impact on the therapy intervention planning, evaluation of therapy efficiency, and long-term outcome prediction regarding the type and degree of the SSD. Our goal was to get an insight into the SSD diagnostic framework and current use of the SSD classification models. Methods: We reviewed the documentation of 51 children referred either to a speech and language evaluation or to the Commission for Classifying Children with Special Needs (KUOPP). Based on the speech pathology reports, we collected the information important for the diagnosis of the SSD and the type of the SSD classification. The collected data is shown in a tabular form and qualitatively evaluated according to the frequency of the reported areas, procedures, and classification of speech disorders. Results: The final analysis contains data from twenty speech pathology reports for children between four and seven years of age. Reports were given by twenty different speech language pathologists. They decided to determine the SSD type in less than a half of the cases, even though they gave its description. Less than a quarter of speech language pathologists used the ICD-10 classification, which is well established in Slovenia and abroad. In our documentation there was no record of other SSD classification models frequently used abroad. Conclusion: According to the reviewed speech pathology reports, the research confirms that the use of the ICD-10 in our country is rare and insufficient. Its consistent use in public institutions that evaluate children with speech, language, and communication disorders would be a step towards the unified classification of children with SSDsIzhodišča: Pojavnost govornih motenj pri otrocih je v primerjavi z drugimi vrstami motenj v govorno-jezikovni komunikaciji velika. V zadnjem desetletju je interes za oblikovanje enotnega sistema za opredeljevanje posameznih podtipov motenj govorjenih glasov (MGG) vedno večji, tudi zato, ker odsotnost jasnih diagnostičnih smernic na tem področju v klinični praksi prinaša nemalo težav. Nejasnosti pri opredeljevanju motenj vplivajo na načrtovanje terapevtskih postopkov, oceno uspešnosti terapije in napovedovanje dolgoročnega izida glede na vrsto in stopnjo motnje. Namen raziskave je bil dobiti vpogled v diagnostični okvir opredeljevanja MGG ter uvid v aktualno uporabo modelov za razvrščanje MGG pri slovenskih otrocih. Metode: Pregledali smo logopedsko dokumentacijo 51 otrok, ki so bili napoteni na nadaljnjo specialistično logopedsko obravnavo ali na Komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP). Iz poročil logopedov smo zbrali informacije o pomembnih področjih za opredelitev MGG ter o načinu razvrščanja motenj. Zbrane podatke smo prikazali v tabeli in jih kvalitativno ovrednotili, glede na to, kako pogosto in na kakšen način so o določenih področjih, postopkih in razvrščanju poročali logopedi. Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 poročil 20 različnih logopedov za otroke med četrtim in sedmim letom starosti. Analiza podatkov je pokazala, da so se logopedi v manj kot polovici primerov odločili, da MGG razvrstijo glede na vrsto oz. tip motnje, kljub temu, da so jo opisno opredelili. Manj kot četrtina logopedov je uporabila pri nas in v svetu splošno uveljavljeno Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10). Drugih v svetu uporabljenih teoretičnih modelov za razvrščanje MGG logopedi, vključeni v raziskavo, niso uporabili. Zaključek: Na podlagi pregledanih poročil ugotavljamo, da je uporaba MKB-10 za namen opredeljevanja govornih motenj v našem okolju redka in pomanjkljiva. Njegova dosledna raba v javnih zavodih, ki obravnavajo otroke z motnjami govorno-jezikovne komunikacije, bi bila korak k poenotenemu razvrščanju otrok z MGGTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča