260 KB0 KB201220252021Lukanc, Majaštevilka:1letnik:61str. 102-120ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.61.1.05COBISSID_HOST:68209411URN:URN:NBN:SI:doc-H4BH2YFLslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinogospodarska učinkovitostJugoslavijakomunistična partijakomunizemkongresilegitimnostljudska suverenostsocializemsuverenostZveza komunistovPartijski kongresi kot legitimacijsko orodje jugoslovanske komunistične oblasti (1958-1978)|The article offers a fresh approach to assessing the significance of the Communist Party congresses in Yugoslavia by highlighting their legitimising role rather than their presumed political importance. Focusing on the five congresses of the League of Communists of Yugoslavia between 1958 and 1978, the article draws its conceptual framework of the legitimation of power from social theory. Based on the analysis of the congress papers of the leading Yugoslav communists, it questions the role of three sources of legitimacy in justifying communist power: ideology, popular sovereignty, and performance. The article argues that the central source of Yugoslav authorities-legitimacy was socialist self-management, which was effectively intertwined with the other two sources of legitimacy. Marxist elements were particularly prominent in the late 1950s and in the 1970s, while the importance of the collective will of the people was emphasised fairly uniformly at all the congresses considered. In the 1960s, the element of the regime%s economic efficiency % with the standard of living as the most important component % acquired an important role, which steadily increased until the end of the period under considerationPrispevek obravnava legitimacijsko vlogo petih kongresov Zveze komunistov Jugoslavije med letoma 1958 in 1978. Izhaja iz predpostavke, da so partijski kongresi več kot o smernicah jugoslovanske politike povedali o tem, kako so komunistične elite legitimirale svojo oblast in tako ponudi svež pristop k preučevanju pomena komunističnih kongresov. Konceptualni okvir legitimnosti oblasti si prispevek izposodi iz družbene teorije. Na podlagi analize kongresnih referatov vodilnih jugoslovanskih komunistov se osredotoči na vprašanje, kakšno vlogo so pri upravičevanju komunistične oblasti zavzemali trije legitimacijski viri: ideologija, ljudska suverenost in učinkovitost. Prispevek ugotavlja, da je v obravnavanem obdobju osrednji vir legitimnosti jugoslovanske oblasti predstavljal samoupravni socializem, ki se je učinkovito prepletal tudi z drugima dvema legitimacijskima viroma. Marksistični elementi so bili v ospredju zlasti konec petdesetih in v sedemdesetih letih, medtem ko se je pomen kolektivne volje ljudstva precej enakomerno poudarjal na vseh obravnavanih kongresih. Element gospodarske učinkovitosti režima z življenjskim standardom na čelu je pomembno vlogo pridobil v šestdesetih, njegov pomen pa je nenehno rasel vse do konca obravnavanega obdobjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino