62 KB610 KB56 KB192520252010Korošec, Vladimirštevilka:1letnik:82str. 37-53ISSN:0350-3895COBISSID:44792930URN:URN:NBN:SI:doc-GZQ3TSMOslZveza geografskih društev SlovenijeGeografski vestnikdemografijademografski razvojdemographyHalozehuman migrationmigracijeregionalni razvojSloveniaSlovenijaDemografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja|In Haloze there is a disparate demographic development due to economic conditions, natural factors and many local and global factors. In border line regions or difficult accessible parts the population is decreasing while in most valley and central parts demographic structure is improving. Because of the depopulation the importance of natural potentials for the growth of agriculture and other activities is diminishing. The natives should avoid thinking that the region is passive in economy thus consequently responding positively to development stimulation from abroad. They put first state and European financial sources, second legislation which fits the necessities of undeveloped regions and only third comes the need to motivate and educate the population to be ready for progressive changesV Halozah se je zaradi naravnih in gospodarskih razmer ter različnih lokalnih in globalnih dejavnikov uveljavil neenakomeren demografski razvoj. V obmejnih in težje dostopnih območjih se zmanjšuje število prebivalcev, v večini dolinskih in središčnih naseljih pa se demografska sestava izboljšuje. V pokrajini se tudi zaradi depopulacije zmanjšuje pomen naravnih potencialov za razvoj kmetijstva in drugih dejavnosti. Domačini so prepričani, da je pokrajina gospodarsko pasivna, zato potrebujejo zunanje razvojne spodbude. Na prvo mesto postavljajo državne in evropske finančne vire, sledi prilagajanje zakonodaje razvojnim potrebam nerazvitih območij, šele na tretjem mestu pa sta znanje in motivacija prebivalcev za razvojne spremembeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza geografov Slovenije