222 KB49 KB199220252024Muhammad, Irfanštevilka:128/129letnik:33str. 27-47DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.2ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:205035523URN:URN:NBN:SI:doc-GYXRZAK5enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)človeško spoznanjefenomenhuman cognitionHusserlKantphenomenontranscendental idealismtranscendentalni idealizemThe significance of the phenomenon in Immanuel Kant’s and Edmund Husserl’s transcendental philosophy|Članek razpravlja o pojmu fenomena znotraj transcendentalne filozofije Immanuela Kanta in Edmunda Husserla, pri čemer izpostavlja zapletene povezave in divergence med njunima filozofskima okvirjema. Kantov transcendentalni idealizem, ki je zakoreninjen v apriornem védenju in pogojih človeškega spoznanja, zaznamuje pomemben premik glede na prejšnja racionalistična prepričanja o neempirični vednosti. S tem ko poudari fenomene kot poslednje objekte človeškega spoznanja in zatrdi, da so pogoji izkustva inherentni človeškemu umu, Kant predloži temeljno osnovo za kritično analizo razmerja med subjektivnostjo in objektivnostjo. V nasprotju s tem Husserlova transcendentalna fenomenologija vpelje metodični pristop za razkrivanje bistva zavesti in fenomenov. Osrednji pojem Husserlovega transcendentalnega idealizma je intencionalnost, ki služi kot most med zavestjo in objekti védenja. V nasprotju z metafizičnim idealizmom se Husserlov transcendentalni idealizem osredotoča na korelacijo med fenomeni in zavestjo in ne toliko na notranje kognitivne operacije. Članek sledi razvoju od Kantovega kritičnega idealizma do Husserlove transcendentalne fenomenologije in posebno pozornost podarja njunemu skupnemu poudarjanju fenomenov kot središčni točki človeškega spoznanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko