139 KB69 KB199020252023Rendla, MartaSedlaček, Janjaštevilka:58str. 167-189ISSN:0353-6777DOI:10.3986/dd.2023.2.09COBISSID_HOST:160546563URN:URN:NBN:SI:doc-GUMH03TMslInštitut za slovensko izseljenstvoDve domovinieconomic developmentGospodarski razvojIndustrializacijaindustrializationIzseljevanje in priseljevanjemigrationGospodarski razvoj Goriške in Nove Gorice ter selitvena gibanja (1945-1969)|After World War II, the economic development of Goriška and Nova Gorica focused on strengthening industry in line with Yugoslavia’s general orientation toward accelerated industrialization. The first reconstruction period (1947–1956) saw growth on the foundations of modest prewar industry and crafts. Later, in 1957–1969, the emphasis was on overcoming the earlier development anomalies, on creating a more harmonious and diversified development, in which the previously neglected economic sectors (agriculture, construction, transport, trade, crafts, tourism) took priority, and on more quickly developing the new industries that emerged after the war. As a result of severing ties with the Italian political and economic unit and acceding to Yugoslavia, the territory and economy of Goriška experienced significant migratory dynamics. This migration influenced and shaped the post-war development of Goriška’s economy and the newly founded Nova Gorica—the new administrative-political, economic, and cultural center of GoriškaGospodarski razvoj Goriške in Nove Gorice je v prvih dveh desetletjih in pol po 2. svetovni vojni v skladu s splošno usmeritvijo Jugoslavije v pospešeno industrializacijo temeljil na krepitvi industrije. V prvem obdobju okrevanja in odpravljanja zaostalosti (1947-1956) je ta potekala na temeljih skromne predvojne industrije in obrti, kasneje, v obdobju 1957-1969, pa na preseganju dotedanjih razvojnih anomalij ter na skladnejšem in bolj vsestranskem razvoju, znotraj katerega so večjo vlogo dobile do tedaj zapostavljene gospodarske panoge (kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, obrt, turizem), in na hitrejšem razvijanju po vojni na novo vzpostavljenih industrijskih panog. Zaradi prekinitve navezanosti na italijansko politično in gospodarsko celoto in vstopa v jugoslovansko politično in gospodarsko celoto sta prostor in gospodarstvo Goriške doživljala precejšnjo selitveno dinamiko. Ta je močno zaznamovala in vplivala na povojni razvoj tako goriškega gospodarstva kot tudi novozgrajene Nove Gorice – novega upravno-političnega, gospodarskega in kulturnega središča GoriškeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU