260 KB64 KB199220252023Miroshnichenko, Maximštevilka:124/125letnik:32str. 111-138DOI:10.32022/PHI32.2023.124-125.5ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:162071043URN:URN:NBN:SI:doc-GSRZ6RF8enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)biomedical othersbiomedicinski drugidisabilityinvalidnostneurologynevrologijapacientpatientpodrejenostsubalternThe silent biomedical others| intimacy, communication, and neurological queerness|V prispevku orišem razmerje med gibanjem, mislijo in zmožnostjo govorjenja. V nevrologiji biomedicinski pogled konstruira podobo podrejenega, utišane življenjske forme brez osebnosti, življenje katere se ne ujema s pojmi avtonomije in sposobnosti. Takšna človeška bitja imenujem »biomedicinski drugi«. Tisto podrejeno je, kot anomalija, spodnja stran filozofske totalizacije subjektivnosti. Znotraj biomedicinskega okvira so drugi brez govorice. Medicina, njene ustanove in dejavniki znotraj zdravstvenega sistema govorijo njim. Vendar življenja biomedicinskih drugih temeljijo na kretnjah, obraznih izrazih in telesnih ukazih, ki se udejanjajo kot mikrokretnje. Nuja, da damo glas biomedicinskim drugim, predstavlja etično nalogo pričujočega eseja. Kajti oni so brez glasu in brez moči, priklicujejo drugačno vrsto etike: krhkost, manjšinskost in tišinoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko