43 KB110 KB37 KB196520252009Igličar, Albinštevilka:1/2letnik:46str. 146-160ISSN:0040-3598COBISSID:28332637URN:URN:NBN:SI:doc-GQLZZV1UslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaDecision-makingDržavni zborEuropean UnionEvropska unijaLegislationNational AssemblyOdločanjeParlamentparlamentiParliamentParliament membersPoslanciSloveniaSlovenijaZakonodajaNekateri vidiki zakonodajnega delovanja poslancev Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008|V Republiki Sloveniji je edini zakonodajalec Državni zbor. Količinski vidik njegove dejavnosti je povsem primerljiv s povprečnim številom zakonov, ki jih letno sprejemajo parlamenti; to je okrog sto. Manj zadovoljiv je kakovostni vidik slovenske zakonodaje, saj je v slovenskem pravnem sistemu mnogo preveč zakonskih novel in zakonov, ki se sprejemajo po izjemnih nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkih. Prikazano stanje so samokritično ocenili tudi poslanci v anketnem povpraševanju ob koncu njihovega štiriletnega mandata (2004-2008). Subjektivni pogledi "konkretnih zakonodajalcev" odražajo stanje pravne zavesti v nacionalnem predstavniškem telesu. Tako s subjektivnega kot z objektivnega vidika je znaten del zakonodajne pristojnosti Državnega zbora po letu 2004 pogojen s članstvom Slovenije v Evropski uniji. Narava zakonodajnega dela poslancev se je zato precej spremenila. Na eni strani poslanci Državnega zbora sodelujejo pri sprejemanju "evropske zakonodaje" s svojimi stališči in mnenji o predlogih evropskih uredb in direktiv, ki jih posredujejo vladi predvsem prek Odbora za zadeve Evropske unije. Po drugi strani pa je precejšen del zakonodajnega odločanja v Državnem zboru narekovan z implementacijo "evropskih" direktiv v slovenski pravni sistemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede