272 KB67 KB201120252021Gourlay, Williamštevilka:101/102letnik:26str. 65-92DOI:10.35469/poligrafi.2021.285COBISSID_HOST:100637955ISSN:1318-8828URN:URN:NBN:SI:doc-GKQ0G1L4enDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafiethnic identityEtnična pripadnostjugovzhodna AnatolijaJustice and Development PartyminoritiesnacionalizemNarodnosti (manjšine)national identitynationalismsoutheast AnatoliaStranka za pravičnost in razvojTurkeyThe remaking and unmaking of multi-ethnic spaces| Diyarbakir and Southeast Anatolia in the 21st century|Focusing on 21st century developments in southeast Anatolia, this article exa-mines the circumstances of minority communities within the contexts of the shifting dynamics of Turkey’s national project. Until the early 20th century southe-ast Anatolia was an ethnic patchwork. The early republican era saw efforts to “Turkify” through the promulgation of a national identity project asserting eth-nic unity. From the 1980s, conflict with the PKK gave urgency to the notion that uniformity was paramount for national cohesion. In this milieu, ethnic diversity was suspect. Circumstances changed with the AKP government’s 2002 ascendance and the earlier emergence of Kurdish municipal politicians. This article documents how thereafter the re-imagining of the national project away from an exclusive eth-nic categorisation allowed acknowledgement and accommodation of ethnic and religious diversity across southeast Anatolia. The chapter analyses these events in light of a backlash by nationalist politicians, the 2015 re-ignition of the PKK con-flict and the subsequent resurgence of nationalist rhetoric in the political arena. It appears a narrow, exclusive national identity is re-asserting itself. The article thus examines the extent to which the experience of south-eastern Anatolia represents the re-imagining of Turkey’s national project and the embrace of a previously de-nied multi-ethnic socio-political fabricS poudarkom na razvoju dogodkov v jugovzhodni Anatoliji v 21. stoletju avtor v članku obravnava položaj manjšinskih skupnosti v kontekstu spremenljivih di-namik turškega nacionalnega projekta,. Do začetka 20. stoletja je bila jugovzhodna Anatolija mozaik etnij, potem pa so se v zgodnjem obdobju republike začela prva prizadevanja za poturčevanje s projektom nacionalne identitete, ki je zagovarjal etnično enotnost. V 80. letih prejšnjega stoletja se je zaradi konflikta s Kurdsko delavsko stranko (PKK) začelo odločno enačiti etnično uniformnost z nacionalno enotnostjo in v takem okolju je bila etnična raznolikost sumljiva. Razmere so se začele spreminjati leta 2002, ko je prišla na oblast Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), in s predhodnim pojavom kurdskih občinskih politikov. V članku je doku-mentirano, kako je pozneje odmik nacionalnega projekta od izključujoče etnične kategorizacije omogočil priznavanje in sprejemanje etnične in verske raznolikosti po vsej jugovzhodni Anatoliji. V članku so ti dogodki analizirani v luči silovite reakcije nacionalističnih politikov, leta 2015 spet razvnetega konflikta s PKK ter poznejše ponovne okrepitve nacionalistične retorike v politični areni. Vtis je, da se zdaj znova uveljavlja ozka, izključujoča nacionalna identiteta. Avtor v članku tako preučuje, v kolikšni meri je izkušnjo jugovzhodne Anatolije mogoče razumeti kot preoblikovanje turškega nacionalnega projekta in sprejemanje v preteklosti zavra-čanega multietničnega družbenopolitičnega tkivaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper