223 KB53 KB201120252024Črnič, AlešFortuna, Tajaštevilka:115/116letnik:29str. 141–162DOI:10.35469/poligrafi.2024.467ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:221364483URN:URN:NBN:SI:doc-GFAEG40VslDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafiCovid-19digitalizacijadružbena omrežjaDružbena omrežja (internet)religijareligijska avtoritetaVerske skupnosti, sekte ipd.»Vsi smo malo videli, da bog tudi prek socialnih omrežij deluje«| vpliv intenzivirane rabe digitalnih tehnologij na izbrane slovenske religijske skupnosti|The paper presents an analysis of interviews with representatives of three Slovene religious communities: the majority Roman Catholic Church, the established mino-rity Islamic community, and the newer and smaller International Society for Krishna Consciousness (ISKCON). The study seeks to understand how these communities adapted to the complex challenges of the COVID-19 epidemic, specifically how they were aided by digital technologies; and the short- and long-term impacts on their religious lives. We find that forced domestic worship significantly increased the use of technology, although with some notable differences among the three communities. Generally, digital technologies did not prove to be efficacious sub-stitutes for in-person religious activities, but simply as emergency tools during an extraordinary situation. After the epidemic, hybrid worship continues mostly where digital tools complement in-person activitiesPrispevek predstavlja analizo intervjujev s predstavniki treh raznovrstnih slo-venskih religijskih skupnosti, večinske Rimskokatoliške cerkve, ustaljene manjšin-ske Islamske skupnosti ter mlajše in manjše Skupnosti za zavest Krišne. Raziskava si prizadeva spoznati in čim bolje razumeti, kako so se skupnosti prilagodile zah-tevnim izzivom epidemije koronavirusa covid-19, predvsem pa koliko in kako so si pri tem pomagale z digitalnimi tehnologijami ter kakšne začasne in dolgotrajnejše vplive je to imelo na religijsko življenje. Ugotavljamo, da je prisilna domestifika-cija religijskega življenja močno intenzivirala rabo digitalnih tehnologij, vendar so med proučevanimi skupnostmi pomembne razlike. V splošnem se digitalne teh-nologije niso izkazale kot nadomestek religijskih dejavnosti v živo, temveč večino-ma kot zasilno orodje v izjemnih razmerah. Po koncu epidemije ostaja hibridna raba predvsem tistih digitalnih orodij, ki so komplementarna dejavnostim v živoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper