26 KB235 KB25 KB197820252012Vrečko, Janezštevilka:3letnik:35str. 261-270ISSN:0351-1189COBISSID:50802274URN:URN:NBN:SI:doc-GEQUKTXKslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostbarbarogenijbarbarstvoconstructivismfašizemknjiževnostkonstruktivizemKosovel, Srečko, 1904-1926literarna avantgardaliteratureMicić, Ljubomir, 1895-1971politicspolitikazenitizemBarbarogenij, barbarsko in fašizem|The expression "barbarically primitive artist-genius" that Srečko Kosovel used in his diaries of early 1924 followed the idea of the zenithist barbarogenius because he used it together with other zenithist syntagms and refers to broken-down European art and its revival with the help of the elementary and wild Balkans. This was a destructive poetic phase in Kosovel's life. However, from April 1925 onwards Kosovel accepted the concept of barbarianism outside the futuristic, zenithist, and other contexts; he thus renounced definitions of this concept based in poetry studies and nationalism, and began applying a distinctly political understanding of the concept of barbarianism connected with the threat that fascism posed to Slovenians living in the Littoral regionKosovelov pojem "barbarsko primitiven umetnik - genij" je v dnevniških zapiskih iz začetkov leta 1924 sledil ideji zenitističnega barbarogenija, saj ga je zapisal skupaj z nekaterimi drugimi zenitističnimi sintagmami in se veže na propadlo evropsko umetnost in na njeno oživitev s pomočjo elementarnega in divjega Balkana. To je bila Kosovelova destruktivna pesniška faza. Od aprila 1924 pa je Kosovel sprejel pojem barbarstva zunaj futurističnih, zenitističnih in drugih kontekstov in se s tem odrekel poetološkim in nacionalističnim opredelitvam tega pojma ter začel uveljavljati izrazito politično razumevanje pojma barbarstvo, povezanega s fašistično ogroženostjo primorskih SlovencevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost