319 KB50 KB199420242004Pinter, Andrejletnik:11številka:pos.str. 47-60ISSN:1318-3222COBISSID:23330909URN:URN:NBN:SI:doc-GDGLRXLXslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)communicationdemocracydemokracijajavna sferajavno mnenjejavnostkomuniciranjenadzorProceduralizem in integrativnost v javnem razpravljanju|The article presents a critical analysis of proceduralist theories of deliberative democracy, which are built on the notion of public discussion as a fair procedure. Advocates of this idea -- Habermas, Rawls, Cohen, Estlund and others -- claim that the rational transformation of opinions in discussions grants legitimacy to democratic decision-making. In this respect, they enter the domain of communication studies. Thus, does proceduralism assume social integration or contribute to it? The question is operationalisedwith the notions of power and universalism. It turns out that public discussion as a democratic procedure enables contact between incommensurable forms of power. This is achieved by consenting to a democraticprocedure, if it does not lead to additional homogenisation. It is argued that to save proceduralism from a critique of its impartiality one needs to demonstrate that public discussion integrates social actors in transactions and also in the consequences of decisionsAvtor kritično predstavlja proceduralistične teorije deliberativne demokracije, ki v središče javnega dogajanja postavljajo razpravljanje kot nepristranski in pravičen postopek. Zagovorniki te ideje - Habermas, Rawls, Cohen, Estlund in drugi - trdijo, da je racionalno preoblikovanje mnenj v javnem razpravljanju zagotovilo za legitimnost skupnega demokratičnega odločanja, s čimer problematiko postavljajo v območje raziskovanja komunikacijskih procesov. Ključna dilema tega pogleda je, ali proceduralni elementi teh teorij predpostavljajo družbeno integracijo ali jo ustvarjajo. Dilema je v besedilu operacionalizirana s pojmoma moč in univerzalizem. Izkažese, da javno razpravljanje kot postopek omogoča stikanje nesomerljivih oblik družbene moči. Stičišče je vzpostavljeno zaradi zavezujočega pristanka na izbrane postopke, ki pa ne zahtevajo dodatne homogenizacije akterjev. Ostaja problem s proceduralnimi elementi; kot je prikazano v besedilu, je mogoče ohraniti konsistentnost zamisli o deliberativni demokraciji, če proceduralnim elementom priredimo še integrativne. To idejo avtor imenuje deliberativni proceduralizem. Z njo razrešiti očitek osnovni zamisli zagovornikov deliberativne demokracije o nepopolnosti. Članek tudi dokazuje, da deliberativni proceduralizem ni le konsistenten, ampak tudi realen teoretski predlog. V ta namen so izpeljana nekatera empirična vprašanja, zlasti pomembni pa sta dve: kako zagotoviti sledljivost spoznanj javnega razpravljanja v administrativnem sistemu politike in kako skozi pojem moči meriti integrativnost demokratičnih postopkovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM