46 KB8541 KB44 KB199020252004Berishaj, Martinštevilka:45str. 144-159ISSN:0353-2720ISSN:0354-0286COBISSID:9493069URN:URN:NBN:SI:doc-G9HMFJ9ZslInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)Albanciasimilacijaassimilationetnične skupineetnični odnosinarodnostno vprašanjeSloveniaSlovenijaAlbanci v Sloveniji| različnost percepcij|"Scientific" attempts to prove the concept of autochtony generate, among other, a conditional reflex of political representations of other ethnic groups, which suddenly feel in a subordinate position to the so-called "majority nation" and as such also try to "scientifically" prove their roots in a specific political / state space. The ideologicalness in the definitions of autochtony is likely to persist for a while as a legal and a "scientific" category in Slovenia, but in the wake of the accession to the European Union and the neutralisation of state borders - above all those with Italy and Hungary - it will have to change and will be revealed as essentially a cold-war, parabiological construct, which has little or nothing in common withor relevant to living cultural and linguistic practices, nation as a civilcategory, and collective memories and identifications. The untypical Albanian attitudes towards such categorial actions - like for example census which requires a statement of ethnic belonging - show that the Slovene Albanians are not burdened with such ideologies. This observation is valid both for the ambitions of "autochtony" and fears from "assimilation". In the light of this discussion, a credible analytical explanation is obviously situated outside the framework of ideologised concepts of "autochtony", "minority status", and "assimilation""Znanstveno" dokazovanje koncepta avtohtonosti poleg ostalega poraja pogojni refleks političnih reprezentanc drugih etničnih skupin, ki se naenkrat počutijo v podrejenem položaju v odnosu do ti. "večinskega naroda", in kot takšni poskušajo prav tako "znanstveno" dokazati svoje korenine v določenem političnem/državnem prostoru. Ideološkost v definicijah avtohtonosti bo verjetno v Sloveniji še nekaj časa vztrajala kot pravna in "znanstvena" kategorija, vendar se je z vstopom v EU in nevtralizacijo državnih meja - predvsem mislim na mejo z Italijo in Madžarsko - približal čas, ko se bo morala modificirati in bo razkrita kot v bistvu hladnovojni, parabiološki konstrukt, ki z živimi kulturnimi in jezikovnimi praksami, nacijo kot civilno kategorijo, in kolektivnim spominom in identifikacijami nima nič skupnega, in malo ali nič relevantnega. Albansko netipično ravnanje v odnosu do takih kategorialnih početij - kakršno je npr. popis z izrekanjem o etničnem pripadanju - kaže, da so slovenski Albanci neobremenjeni s tovrstnimi ideologijami, kar velja tako za želje po "avtohtonosti" kot tudi za bojazni pred "asimilacijo". Kredibilna analitska razlaga se po povedanem očitno mora gibati zunaj okvirov ideologiziranih pojmov "avtohtonosti", "manjšinskosti" in"asimilacije"TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja