1053 KB64 KB195520252004Perko, Gregorštevilka:1letnik:44ISSN:0024-3922COBISSID:27975522URN:URN:NBN:SI:doc-G6L5L08XfrslUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)dvojezični slovarjifrancoščinaFrenchprevajanjeSloveneslovenščinatranslationComment différencier les équivalents dans un dictionnaire bilingue d'encodage| (quelques propositions pour un dictionnaire slovene-français)|Članek se loteva enega osrednjih vprašanj dvojezičnega (meta)slovaropisja: kako uporabniku uvezovalnega slovarja (v primeru slovenskega uporabnika je to slovensko-francoski slovar) pomagati, da bo med množico predlaganih tujejezičnih ustreznic izbral sobesedilno in situacijsko najprimernejši prevod. Prvi del članka je namenjen razpravi o osrednjih tipoloških značilnostih dvojezičnih slovarjev (velikost, obseg, funkcija, namen, smer, razsežnost in nosilec slovarja). Drugi razdelek problem razločevanja naveže na splošnejša vprašanja protistavnega besedoslovja, ki zadevajo anizomorfizem leksikalnih sistemov in različne vrste ustreznosti. V nadaljevanju je podan krajši historični pregled (meta)slovaropisnega pristopa k problematiki razločevanja v dvojezičnih slovarjih. Razdelek se zaključi z analizo različnih slovarskih rubrik, ki služijo razločevanju. Te rubrike so: usmerjevalci, diasistemske oznake, slovnične oznake in zgledi rabe. Kot najprimernejši so se izkazali usmerjevalci, ki so del metajezikovnega aparata dvojezičnega slovarja. Zadnji razdelek je z izjemo uvodnega dela, ki zariše teoretični okvir analize, v celoti namenjen jezikoslovni analizi gradiva, ki tvori usmerjevalce. Glede na vsebino metajezikovnih informacij, ki jih je relevantno navajati v usmerjevalcih, lahko razlikujemo med tremi tipi geselskih enot: - semiotaksično neodvisne geselske enote (pomen takšnih enot je določljiv brez pritegnitve sobesedila): usmerjevalci v člankih takšnih geselskih enot naj navajajo leksikalne enote ali izreke, ki so z geselsko enoto v paradigmatskem ali enciklopedičnem razmerju; - semiotaksično odvisne geselske enote (pomen takšnih enot je določljiv le s pritegnitvijo relevantnega sobesedila): najpomembnejšo vlogo igrajo sintagmatska razmerja; -geselske enote s slovničnim pomenom (pomeni takšnih enot izražajo različna skladenjska razmerja): glede na specifičnost takšnih enot je najprimerneje navajati metajezikovne informacije oblikoslovno-skladenjske narave, po potrebi pa se zateči tudi k splošnejšim pomenskim značilnostimTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta