228 KB39 KB199420252025Medjedović, Sabinaštevilka:3letnik:59str. 199-207DOI:10.14528/snr.2025.59.3.3299ISSN:1318-2951COBISSID_HOST:250734595URN:URN:NBN:SI:doc-G6C30CJLslZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negecanceroncologyonkologijaraksamomomorsamomorilne mislisuicidal ideationsuicideSamomorilne misli pri bolnikih z rakom| pregled literature| Suicidal ideation in cancer patients| a literature review|Introduction: Cancer patients have a higher risk of suicidal ideation and suicidality than the general population, so understanding emotional distress and recognising suicidal ideation in cancer patients is of paramount importance. The aim of this literature review is to examine the current state of research on suicidal ideation in cancer patients.Methods. The literature review process is illustrated in the PRISMA diagram. Nine studies were included in the review. The research method comprised content pooling and comparison of the results of the studies included in the literature review.Results: Our results indicate that suicidal ideation is present in 11% to 26% of oncology patients and that screening tools are available for identifying this problem. However, these screening tools are not routinely used in clinical practice. The most commonly used screening instruments are the Distress Thermometer and the PHQ-9 Health Questionnaire. The presence of suicidal ideation is recognised more quickly in facilities where health care professionals use screening instruments.Discussion and conclusion: The results show that suicidal ideation is present in oncology patients and that various screening tools are available for its detection. Regular use of screening tools is needed, along with recognition of emotional distress as the sixth vital sign. Healthcare professionals require motivation and training through workshops on the importance and strategies for effective management of emotional distress in cancer patientsUvod: Pri bolnikih z rakom je tveganje za samomorilne misli in samomorilnost višje kot pri ostalem prebivalstvu, zato je razumevanje čustvene stiske in ugotavljanje samomorilnih misli pri bolnikih z rakom izjemno pomembno. Namen pregleda literature je raziskati dosedanje ugotovitve s področja raziskovanja samomorilnih misli pri bolnikih z rakom.Metode: Pregledana je bila literatura, ki je bila objavljena v obdobju petih let (od leta 2019 do leta 2024) v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Medline s ključnimi besedami: »onkologija«, »samomor«, »rak«, »samomorilne misli« in v angleškem jeziku »oncology«, »suicide«, »cancer«, »suicide thoughts«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V pregled je bilo vključenih devet raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj, vključenih v raziskavo.Rezultati: Rezultati so pokazali, da so med bolniki z rakom v od 11-ih % do 26-ih % prisotne samomorilne misli in da so na voljo presejalna orodja za ta problem. Težava pa je v tem, da se presejalna orodja ne uporabljajo v klinični praksi rutinsko. Najpogosteje sta uporabljena presejalno orodje Distress Thermometerin vprašalnik o zdravju PHQ-9. V organizacijah, v katerih zdravstveno osebje uporablja presejalna orodja, hitreje ugotovijo prisotnost samomorilnih misli. Diskusija in zaključek: Ugotovitve so pokazale prisotnost samomorilnih misli pri bolnikih z rakom in da obstajajo različna presejalna orodja za ugotavljanje samomorilne ideacije. Potrebna je redna uporaba presejalnih orodij in razumevanje čustvene stiske kot šestega vitalnega znaka. Zdravstvene delavce je treba motivirati in organizirati izobraževanja v obliki delavnic o pomembnosti obvladovanja čustvene stiske pri bolnikih z rakomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije