717 KB190 KB199420252023Burra, Aleksandroštevilka:3letnik:33str. 413-470DOI:10.19233/ASHS.2023.22ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:186704387URN:URN:NBN:SI:doc-G2UCR3KOitInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaAncaranoAnkaranbenedictine monasterybenediktinski samostanBeneška republikaCapodistriaKopermonastero benedettinoRepubblica di VeneziaRepublic of VeniceValdoltraI possedimenti del monastero benedettino di S. Nicolo d’Oltra (1771)|The essay introduces and comments on the Land registry of the assets of the suppressed Benedictine monastery of S. Nicolo d’Oltra of 1771. This represents not only a singular and detailed testimony of the patrimonial and material situations of the monasteries in general in this area, but helps to strengthen some historical interpretations, in particular regarding the entry of the Koper’s podesta, while providing many indications on the toponymy and society of that period, at the end of the Republic of VeniceIl saggio introduce e commenta il Catastico dei beni del soppresso monastero benedettino di S. Nicolo d’Oltra del 1771. Questo rappresenta non solo una testimonianza singolare e particolareggiata delle situazioni patrimoniali e materiali dei monasteri in genere di quest’area, ma contribuisce a rafforzare alcune interpretazioni storiche, in particolare relativamente all’ingresso del podesta capodistriano, fornendo al contempo molte indicazioni sulla topo nomastica e la societa di quel periodo, al tramonto della Repubblica di VeneziaKnjiga s popisi premoženja (Catastico dei beni) zatrtega benediktinskega samostana Sv. Nikolaja v Valdoltri iz leta 1771 je svojevrstno in podrobno spričevalo ekonomskih in materialnih razmer, običajev, življenjskega standarda in kulture tega kraja. Dokument vsebuje pomemben element, ki potrjuje obstoječe zgodovinske interpretacije glede izmenjave podestatskih oblasti. Slednji velja za enega najpomembnejših dogodkov, ki je zaznamoval politično in družbeno življenje Kopra v beneškem obdobju. V popisu je možno zaznati tudi utrip odnosov med mestnim življem in podeželjem, kompleksnost artikulacije lastništva znotraj tedanje družbe, ki je bila strukturirana po modelu starega režima. Dokument je tudi bogat z antroponimi in toponimi, ki jih lahko v veliki meri pripišemo romanskemu kulturnemu in jezikovnemu registru in potrjuje prisotnost civilne dediščine, tesno povezane z Beneško republikoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko