301 KB58 KB198220252022Flaker, Vitoštevilka:2/3letnik:61str. 147-163ISSN:0352-7956DOI:10.51741/sd.2022.61.2-3.146-163COBISSID_HOST:126580227URN:URN:NBN:SI:doc-G2S0D5LWslFakulteta za socialno deloSocialno deloaction identitydejavnostna identitetaheuristic modelhevristični modelsubjectivitysubjektivnosttotal institutiontotalna ustanovaDemenca| razlog za dezinstitucionalizacijo|Dementia is often the ultimate argument for the need of institutions. However, dementia is not a "disease" that would need an institutional care, and institutions are not an environment of decisive advantage, and the placement in an institution is not the result of a "deterioration" of the state – it is a consequence of the discontinuity of the system, the lack of intensive services in the community, the "drama of institutionalisation" accompanied by reification of human beings and encouraged by the quest for profit. Quite the contrary, institutions can be described as a "machine of oblivion", a foundation of alienation, passivation and intensification of the very difficulties that are usually attributed to the disease process. On the basis of this critique, the author sketches specific elements of deinstitutionalisation in the case of dementia and proposes a heuristic theorem for the research and action in this field. The transition to the community means transforming the modelling of dementia, providing a safe space, adequate intensity of support, a conjunction of informal care and professional interventions, enabling alternative subjectivity and new solidarity. Research and action in the field of dementia should stem from the life-world of so labelled people, and transversely address the variety of plateaus of action. It should focus on the equally transversal phenomena of supplanting the loss of subjectivity and territorial insertion, while also addressing the more fundamental issues of the bifurcation of contemplative and action identityOskrbo ljudi z demenco pogosto zasledimo kot zadnji argument, da institucije kljub vsemu potrebujemo. Avtor trdi, da demenca ni »bolezen«, ki jo je treba oskrbeti v instituciji, in da institucije niso okolje, ki bi imelo odločilne prednosti, da premestitev v zavodsko okolje ni posledica »poslabšanja stanja«, temveč posledica nezveznosti sistema, pomanjkanja intenzivnih storitev v skupnosti in »drame institucionalizacije«, ki jo spremlja postvaritev človeka in spodbuja iskanje dobička. Nasprotno, institucije lahko opišemo kot »stroj pozabljanja«, vir odtujitve, pasivizacije in poglabljanja prav tistih težav, ki jih navadno pripisujemo bolezenskemu procesu. Na tej podlagi avtor skicira za področje demence specifične elemente dezinstitucionalizacije in zasnuje hevristični izrek za raziskovanje in delovanje na tem področju. Prehod v skupnost pomeni spremembo modeliranja demence, zagotavljanje varnega prostora, ustrezne intenzivnosti podpore, spoj neformalne oskrbe in strokovnih posegov v sami situaciji, omogočanje alternativne subjektivnosti in nove solidarnosti. Raziskovanje in delovanje na področju demence naj bi izhajali iz življenjskega sveta ljudi, ki jih tako označujemo, in prečno obravnavali součinkovanje več ravni delovanja. Osredotočiti bi se morali na prav tako prečna pojava nadomeščanja izgubljene subjektivnosti in umeščanja v prostor, hkrati pa odgovarjati tudi na bolj temeljna vprašanja razcepa med kontemplativno in dejavnostno identitetoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo