166 KB36 KB199220252025Sosnowska, Paulinaštevilka:132/133letnik:34str. 7-23DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.2ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246114307URN:URN:NBN:SI:doc-G0IJRDMZenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)AdornodominacijaHomerHorkheimernasiljeSchmittsilaWeilCarl Schmitt and Simone Weil| philosophy and naked force|Prispevek je zasnovan na domnevi, da moderne obravnave nasilja lahko beremo znotraj dveh temeljnih paradigem, in sicer paradigme sile (Simone Weil) in paradigme dominacije (frankfurtska šola in njeni nasledniki). Medtem ko lahko prvo polovico 20. stoletja vidimo kot ponazoritev sile, se po drugi svetovni vojni soočamo z nasiljem kot dominacijo. Vendar se zdi, da se 21. stoletje začne z vrnitvijo sile v novi obliki. Namen sestavka je interpretacija politične teologije Carla Schmitta kot ilustracije in razširitve analize sile v eseju Simone Weil z naslovom »Iliada ali pesnitev o sili«. Članek je posvečen razgrnitvi Schmittovih temeljnih politično-pravnih kategorij, kakršne so suverenost, decizionizem in opozicija prijatelj–sovražnik, kot modernih raztolmačenj sile s konceptualizacijo Weilove: kot vdorov brutalne sile v človeški red. Članek ne želi biti samo zgodovinsko-filozofska analiza, ampak prispevek k modernemu projektu antifašističnega izobraževanja, kolikor se oblike sodobnega evropskega avtoritarizma (denimo na Madžarskem in Poljskem) bolj ali manj odkrito sklicujejo na Schmittovo dediščino. Slednjo želi besedilo intelektualno depotencirati in oblažiti vplive njene renesanseTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko