139 KB40 KB199120252014Trenc, Andrejaštevilka:22str. 71-87ISSN:0353-9660COBISSID:56613474URN:URN:NBN:SI:doc-FXVMZOWQesZnanstvena založba Filozofske fakulteteVerba hispanicagovorna interakcijaindirektni govorkonverzacijske implikaturekonverzacijske maksimesociolinguisticssociolingvistikaSpanishsporazumevanješpanščinaLas máximas conversacionales desde un enfoque cognitivo| algunos casos del discurso indirecto en castellano|The latest investigations in the field of psycholinguistics and sociolinguistics advocate principles of efficient communication in accordance with ethical, logical and psychological dimensions of language use. As a consequence, new theories of interpersonal verbal transactions as a part of cognitive activity (Lee, Nowak y Pinker, 2008; Pinker y Lee, 2010) or politeness theory aimed at the speakers who are negotiating the best linguistic options in order to achieve the desired social purpose (Brown, Levinson, 1987), consider communication as fulfillment of principles of cooperation. The purpose of the paper is to propose alternative criteria for the discourse analysis of phenomena from indirect speech to the present socio-pragmatic cooperative principle (Grice, 1975). The criteria follow psycholinguistic and strategic parameters, such as deniability and cancelability, which are negotiated during an indirect speech act and can be applied to the speech act at the speaker%s decision. The paper presents an application of the cancelability parameter to examples of %off-record% indirect speech in Spanish and also refers to some significant data from a research on English Language in order to advocate a psycholinguistic model as a framework which can be used in order to define the "off-record" indirect speech with more reliability and precisionZadnje raziskave na področju psiho- in sociolingvistike si prizadevajo načela učinkovitega sporazumevanja umestiti v okvire, ki jih predvidevajo etika, logika in psihologija ustreznega jezikovnega vedenja pri rabi jezika. Posledično sodobnejše teorije jezikovnega vedenja kot spoznavne dejavnosti (Lee, Nowak in Pinker, 2008; Pinker in Lee, 2010) oz. vljudnostne teorije med govorci, ki premerjajo najboljše jezikovne možnosti za dosego željenega družbenega cilja (Brown in Levinson, 1987), za razliko od popolnega uveljavljanja sodelovalnih načel sporazumevalno učinkovitost diskurza razumevajo v meri, v kakršni ta upošteva vzorec, ki ščiti govorčevo družbeno in etično podobo. Namen pričujočega dela je ob sociopragmatičnih pristopih, kot je sodelovalno načelo (Grice, 1975), ponuditi nov kriterij, ki upošteva družbeno-jezikovne in strateške parametre, kot sta zanikovalnost in ovrgljivost, ki ju govorec namenoma vključuje v govor. V prispevku je ovrednoten parameter ovrgljivosti za konkretne primere prikritega poročanega govora v španščini in podkrepljen z empiričnimi podatki iz eksperimenta pri angleškem jeziku, in sicer z namenom predstaviti psiholingvistični model kot načelo, ki lahko tip prikritega poročanega govora opredeli z večjo zanesljivostjo in natančnostjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta