416 KB66 KB415 KB66 KB198920252018Križnik, Blažštevilka:1letnik:29str. 30-42, 83-95ISSN:0353-6483COBISSID_HOST:2886339URN:URN:NBN:SI:doc-FX5L2HGWenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivcitizen participationdružbena kohezijadružbena vzdržnostprostorsocial cohesionsocial sustainabilitysodelovanje javnosti,urban redevelopmenturban regenerationurbana regeneracijaPreobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost| Transformation of deprived urban areas and social sustainability| a comparative study of urban regeneration and urban redevelopment in Barcelona and Seoul| primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in Seulu|The transformation of deprived urban areas is important for strengthening social sustainability in particular localities, and it is also instrumental in attracting new investments to cities. Speculative urban development, however, often ignores the social importance of localities and considers them mere economic assets that can be stripped of historical, social, and symbolic meaning and turned into easily marketed commodities. This article examines the somewhat contradictory role of the transformation of deprived urban areas in cities. It compares Barcelona and Seoul, two cities with different historical, cultural, and institutional contexts. The 22@ Activity District in Poblenou and Wangsimni New Town are explored as case studies to understand how urban regeneration and urban redevelopment are embedded in a particular locality and what consequences they have on social sustainability. Although the two cases differ in terms of planning approach, stakeholders, and institutional contexts, the findings suggest that the consequences for social sustainability were similar in both. The article argues that declining social cohesion and a lack of citizen participation were a consequence of speculative urban development, in which urban regeneration and urban redevelopment were instrumentalized to attract investments, strengthen economic competitiveness, and improve the city global appeal rather than address diverse local challengesPreobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije