27 KB43 KB25 KB200220262005Car, JosipKersnik, JankoŠvab, Igorštevilka:4letnik:44str. 193-198ISSN:0351-0026COBISSID:1516005URN:URN:NBN:SI:doc-FVXEIUQIenInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvobolečinadružinska medicinahrbtenicakronične bolezniManagement of chronic low back pain in family practice| Obravnava kronične bolečine v križu v družinski medicini|Objective: There is a paucity of data about diagnostic and therapeutic interventions used by family practitioners (FPs) in patients with chronic low back pain. The aim of the study was to investigate the decision-making of FPs in the management of these patients in Slovenia. Methods: The participants were sent a written scenario about a 57-year-old man with chronic low back pain and a questionnaire inquiring about diagnostic and therapeutic proceduresused in patients with chronic low back pain. A total of 198 (25.5 %)FPs were surveyed. Results: The questionnaire was answered by 129 participants (75.4 % response rate), i.e. by 16.6 % of the population of Slovene family physicians. Fourty-five (35 %) respondents ordered one or several diagnostic tests to substantiate the diagnosis. Ordering rates were higher for FPs with larger patients lists (p = 0.02). All FPs but one prescribed medicines for pain relief. Twenty-one generic types of oral and topical analgesics from eight different groups were prescribed. Twenty-five (19.3 %) FPs added topical ointment to oral medication. Bedrest for a few dayswas recommended by 31 (24 %) FPs, and maintenance of normal daily activityby only 18 (14 %). Ninety-four (73 %) FPs advised their patients to engage in regular physical exercises. Sick notes were more frequently given byFPs who worked more hours per week (p = 0.05). Conclusions: Our study showedthat FPs take a very varied approach to the management of chronic low back pain. The results strongly indicate a need for adopting evidence-based guidelines for low back pain managementIzhodišča: O diagnostičnih in terapevtskih ukrepih zdravnikov družinske medicine pri kronični bolečini v križu je malo znanega. Namen te raziskave je bil preveriti izvajanje diagnostičnih in terapevtskih ukrepov pri bolnikih s kronično bolečino v križu pri slovenskih zdravnikih družinske medicine (ZDM). Metode: Pisni opis primera 57-letnega bolnika s kronično bolečino v križu z vprašalnikom o diagnostičnih in terapevtskih ukrepih smo poslali 198 (25,5 %) zdravnikom družinske medicine. Rezultati: Dobili smo 129 (75,4 %) odgovorov, kar predstavlja 16,6 % vseh ZDM. 45 (35 %) zdravnikov družinske medicine je naročilo eno ali več diagnostičnih preiskav za potrditev diagnoze. ZDM z večjim številom registriranih bolnikov so naročili več diagnostičnih preiskav (p=0,002). Vsi ZDM razen enega so predpisali zdravila za omilitev bolečin. Predpisali so 21 različnih zdravil iz 8 različnih skupin v oralni ali topični obliki. 25 (19,3 %) zdravnikov je k oralnemu zdravilo dodalo še topično zdravilo. 31 (24 %) zdravnikov je svetovalo počitek v postelji nekaj dni in le14 % je svetovalo normalne dnevne dejavnosti. 94 (73 %) je svetovalo redno telesno dejavnost. ZDM z večjo tedensko kvoto delovnih ur so pogosteje predpisali zdravniško upravičeno odsotnost z dela (p=0,05). Sklep: Naša raziskava je pokazala velike razlike pri obravnavni bolnikov s kronično bolečino v križu, kar močno podpira težnjo po smernicah za vodenje kronične bolečine v križuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS