3858 KB0 KB196520252023Bevk, TadejKurdija, Slavkoštevilka:4letnik:60str. 691-716, 886ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.60.4.691COBISSID_HOST:183136771URN:URN:NBN:SI:doc-FIAU5EXGslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksaclimate changeESSEuropean Social SurveyEvropska družboslovna raziskavajavno mnenjeJavnomnenjske raziskaveObnovljivi viri energijepodnebne spremembeprostorski učinkipublic opinionrenewable energysolar farmsončna elektrarnaspatial effetsvetrna elektrarnawind farmPodnebne spremembe in odnos javnosti do rabe obnovljivih virov energije|The article presents survey findings concerning public attitudes to renewable energy sources (RES) (SJM 2019/1) within the context of cross-national climate change comparisons from the ESS 2016 Climate Change module. The results indicate a high level of public agreement with the climate change paradigm, yet reticence with respect to concrete environmental measures. Similar findings emerge in the RES study, which shows a strong preference for the wind and solar scenarios, presented in more detail from the public’s perspective, with the advantages and disadvantages. However, when analysing the specific spatial implementation, public opinion slowly has slipped from an environmental to an economic mentality. A comparative analysis of ESS data provides a similar impression, especially when looking at the differences between developed Western European/Nordic countries and Central/Eastern European countries. The authors stress that environmental transformation (including RES implementation) will not be successful without a broader transformation of society which ensures that the benefits and risks are equitably distributedČlanek predstavlja ugotovitve raziskave o odnosu javnosti do obnovljivih virov energije – OVE (SJM 2019/1) in jih postavlja v kontekst mednarodne primerjave stališč o podnebnih spremembah, kot se kažejo iz podatkov Evropske družboslovne raziskave ESS 2016 (modul: Climate Change). Rezultati kažejo na splošno visoko stopnjo soglašanja javnosti s podnebno paradigmo, pri konkretnejših okoljskih ukrepih pa je (tudi evropsko) javno mnenje nekoliko bolj zadržano. Podobne ugotovitve najdemo v študiji OVE. Ta pokaže izrazito favoriziranje vetrnega in sončnega scenarija, ki sta s stališča javnosti podrobneje predstavljena s prednostmi in slabostmi. Pri obravnavi konkretne prostorske umestitve pa se kaže, kako javnomnenjski razmislek počasi drsi iz polja okoljske v polje ekonomske, tržne miselnosti. Primerjalna analiza podatkov ESS kaže podobno sliko, še posebej, ko opazujemo razlike med okoljsko razvitejšimi zahodnoevropskimi in nordijskimi državami ter državami srednje in vzhodne Evrope. Avtorja v zaključku poudarita, da okoljska transformacija (tudi z implementacijo OVE) ne bo uspešna brez širše družbene transformacije, ki bo zagotovila pravično porazdelitev koristi in tveganjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede