309 KB53 KB201920252021Iljaš, DomenŠpelič, Miranštevilka:1letnik:3str. 101-121DOI:10.4312/clotho.3.1.101-121ISSN:2670-6210COBISSID_HOST:76997123URN:URN:NBN:SI:doc-FHRYT311enslZnanstvena založba Filozofske fakulteteClothoepistolografijahagiografijaHieronymuslatinska književnostmeništvomučeništvospolna identitetaO vere ius summum, summa malitia| poskus žanrske opredelitve in namembnosti Hieronimove Ep. 1|Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete