552 KB41 KB200720252017Saldana, Alfredoštevilka:letn. 11str.245-260letnik:št. 2ISSN:1854-9632COBISSID:66038626URN:URN:NBN:SI:doc-FDTVKTE4esZnanstvena založba Filozofske fakulteteArs et humanitasargentinska književnostJuarroz, Robertoničpesnikiprazninaprimerjalna književnostsodobna poezijašpanska književnosttišinaValente, José ÁngelRoberto Juarroz y José Ángel Valente| afinidades y convergencias|Questioning the capacity of language to stabilize and control reality, thus pointing to the precariousness of any word-based knowledge, has become a recurrent theme of contemporary poetry. The Argentinean Roberto Juarroz (1925-1995) and Spanish José Ángel Valente (1929-2000), who both maintained an intense and radical relationship with language, are the most representative authors of a reflexive, metapoetic form of writing, a poetry of great conceptual density that provides a permanent meditation on the word and its capacity to generate reality. Both men committed themselves to the project of stretching the limits of language, finding in the void not symbols of negativity, but opportunities to generate new meaningEna ponavljajočih se tem v sodobni poeziji je prav tista, ki pod vprašaj postavlja sposobnost jezika za ustalitev in nadzor resničnosti, tista, ki naznačuje nezadostnost vsakršnega znanja, osnovanega na besedi. Argentinski pesnik Roberto Juarroz (1925-1995) in španski pesnik José Ángel Valente (1929-2000), ki sta imela z jezikom buren in radikalen odnos, sta značilna predstavnika iste vrste razmišljujočega, metapoetičnega in precej pojmovno zgoščenega pisanja: v njunih delih namreč najdemo nenehno premišljevanje o besedi in njeni zmožnosti ustvarjanja resničnosti. Oba sta se predala podobnemu projektu širjenja meja jezika ter v niču in praznini prej kot odraze nekakšnega pesimizma našla priložnosti za ustvarjanje novih pomenovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete