259 KB87 KB201220252023Perovšek, Jurijštevilka:3letnik:63str. 93-116ISSN:0353-0329COBISSID_HOST:178524931URN:URN:NBN:SI:doc-FB8Z1QXKslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinoAnton Mahničdekliška šolaIvan ŠusteršičIvan TavčarKatoliško politično društvokranjski prepirliberalizempolitični katolicizemslogaštvoSlovensko društvovišjaLiberalni pogled na ideološko in politično razhajanje s katoliško stranjo od ustanovitve Katoliškega političnega društva leta 1890 do ustanovitve Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani|After the end of the concord in Slovenian politics, in the time between the founding of the Catholic Political Society in 1890 and the liberal Slovenian Society in 1891 in Ljubljana, both ideological and political sides emphasized their fundamental views and views on the development of their mutual relations. The Catholic side has made it clear that it rejects liberalism and demands the consistent implementation of Christian principles in private and public life, and in the school field a religious school on a national basis. Liberalna drew attention to the problem of the political dominance of the clergy, towards which, in her opinion, they were tending in Carniola. She emphasized that the Church does not belong to interfere in politics, otherwise it can expect a response at the political level. In religious matters, liberals recognized the authority of church leaders, but in the field of education, they believed that the demands for a religious school were not justified, because it was already provided by the existing education system. The point of divergence between the two sides was the question of which principles – Catholic or liberal – should be the foundation of the nation's life. With a view to further social and political development, the strengthening of their ideological identity and its political establishment in the struggle for power that took place among the Slovenes in Carniola, they expressed their views more strongly on the liberal side, even with battle cries. For her, her ideological understanding of her Catholic opponent was authoritativePo koncu slogaštva v slovenski politiki so v času med ustanovitvijo Katoliškega političnega društva leta 1890 in liberalnega Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani na obeh idejnopolitičnih straneh poudarili svoje temeljne nazore in poglede na razvoj njunih medsebojnih odnosov. Katoliška stran je jasno povedala, da odklanja liberalizem in zahteva dosledno uveljavitev krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju, na šolskem področju pa versko šolo na narodni podlagi. Liberalna je opozarjala na problem politične prevlade duhovščine, h kateri so po njeni oceni težili na Kranjskem. Poudarjala je, da Cerkvi ne pripada poseganje v politiko, sicer lahko pričakuje odziv na politični ravni. Liberalci so v verskih zadevah priznavali avtoriteto cerkvenih voditeljev, na šolskem področju pa so menili, da zahteve po verski šoli niso utemeljene, ker jo že zagotavlja obstoječe šolstvo. Točka razhoda obeh strani je bilo vprašanje, katera načela – katoliška ali liberalna – naj bodo temelj narodovega življenja. Z mislijo na nadaljnji družbeni in politični razvoj, učvrstitev svoje ideološke samobitnosti in njeno politično uveljavitev v boju za oblast, ki je nastopil med Slovenci na Kranjskem, so, tudi z bojnimi klici, svoja stališča močneje izrazili na liberalni strani. Zanjo je bilo merodajno njeno ideološko razumevanje svoje katoliške nasprotniceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino