636 KB52 KB197820252020Pranjić, Kristinaštevilka:3letnik:43str. 139-157ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v43.i3.08COBISSID:38228483URN:URN:NBN:SI:doc-F7X6SJOOslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostBalkanbarbarogenijEvropaimagologijajugoslovanska književnostkulturna identitetaliterarna avantgardaMicić, LjubomirzenitizemZenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture|The article presents the image of a Balkan man, barbarogenius, as conceived by one of the central representatives of the Yugoslav avant-garde, Ljubomir Micić (1895-1971). The concepts of barbarian-genius and balkanization/barbarization of Europe were developed in the Zenit (1921-1926) journal, and were also represented in Micić's poetry and prose (the novel Barbarogenious Decivilizer). Similar ideas can also be found in the work of Srečko Kosovel (1904-1926) and in the Ljubljana Tank journal (1927). This points to the formation of a specific local identity, which indicates the national context of the Yugoslav avant-garde. In this way, we can track the original thought and art-historical specifics of this avant-garde current, connected with particular socio-political events in the first decades of the twentieth century. Both internationalization/cosmopolitanism and radical exposure of national characteristics can be seen as strategies for the transgression of identities, and for the establishment of the Balkans as a pluralistic cultural identity with its creative power within the Yugoslav avant-gardeČlanek tematizira podobo balkanskega človeka barbarogenija, kot jo zasnuje eden od osrednjih predstavnikov jugoslovanske avantgarde Ljubomir Micić. Ideji barbara-genija in balkanizacije/barbarizacije Evrope se razvijeta v reviji Zenit, prav tako pa sta zastopani v Micićevi poeziji in prozi (roman Barbarogenij Decivilizator). Podobne sintagme najdemo tudi pri Srečku Kosovelu in akterjih ljubljanske revije Tank. Le-te kažejo na oblikovanje posebne lokalne identitete, ki vzpostavlja tudi nacionalni kontekst njihovega dela. S tem pa pričajo tudi o izvirni misli in umetnostno-zgodovinski specifiki jugoslovanske avantgardne struje, povezane s specifičnimi družbeno-političnimi dogodki v prvih desetletjih 20. stoletja. Funkcija avantgardističnega vračanja k nacionalnim koreninam je sprevračanje hierarhiziranega razmerja do Zahoda z radikalno avtostereotipizacijo. Tako internacionalizacija/kozmopolitskost kot radikalno izpostavljanje nacionalnih karakteristik se kažeta kot strategiji za transgresijo identitet in vzpostavljanje Balkana kot pluralne kulturne identitete s svojo ustvarjalno močjo znotraj jugoslovanske avantgardeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost