382 KB90 KB201320252016Možina, Damjanštevilka:1letnik:42str. 21-47ISSN:0353-6521COBISSID:14844753URN:URN:NBN:SI:doc-F5JHLALPslIUS SOFTWAREPodjetje in deločlovekove pravicečlovekovo okoljedržavahrupnepremoženjska škodaodškodninska odgovornostonesnaževanje okoljaNepremoženjska škoda zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja| odškodninska odgovornost države za cestni hrup|The paper presents the jurisprudence of the courts in Slovenia about the liability of the state for loss due to the noise from public roads. The courts have upheld thousands of individual claims for the recovery of non-pecuniary loss for mental suffering due to infringement of the constitutional right to a healthy environment (Art. 72 of the Slovenian Constitution), which is considered a personality right. Particular aspects of this case law are presented together with the relevant case law of the ECHR. The author is critical about Slovenian case law. In his view, the automatic transfer of the principles of private law (such as with regard to immissions) to the relations with the state is not appropriate. A balance between the public and individual interests should be sought. The economic capability of the state to pay massive damages should be considered as well. Upholding claims in full amount to the individuals who did nothing to prevent the noise (e.g. instalment of sound proof windows) is not appropriate. The problem should be dealt with by way of analogy to the (partial) expropriation in public interest. A state should not be overburdened with damages claimsPrispevek predstavlja sodno prakso slovenskih sodišč glede odškodninske odgovornosti države nasproti posameznikom zaradi hrupa, ki ga povzročajo javne ceste. Slovenska sodišča so na podlagi več tisoč posamičnih tožb prisodila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, kamor so štela tudi pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS. Predstavljeni so posamezni vidiki te sodne prakse in relevantna sodna praksa ESČP. Avtor do sodne prakse zavzame kritično stališče. Meni, da avtomatičen prenos institutov zasebnega imisijskega prava na javnopravna razmerja ni mogoč. Treba bi bilo opraviti obsežno tehtanje interesov, med drugim pa bi bilo treba upoštevati tudi ekonomske zmožnosti države za izplačevanje množičnih odškodnin. Meni, da prisojanje denarne odškodnine v polni višini oškodovancem, ki niso izvedli nobenega od ukrepov za zmanjšanje škode (na primer zamenjava oken), ni primerno. Predlaga obravnavo po analogiji z delno razlastitvijo v javnem interesu. Opozarja na nevarnost pred preobremenjenostjo države z odškodninsko odgovornostjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia