1212 KB0 KB200320242004Zagorac, DeanZupančič, Boštjan M.številka:2str. 9-27ISSN:1581-7652COBISSID:6567761URN:URN:NBN:SI:doc-EVYMPSNSslGV RevijeKlub RevusPravna praksaUradni list Republike SlovenijeRevus (Ljubljana)človekove praviceEvropsko sodišče za človekove pravicepravna razlagasodbesodna praksasodni precedensO razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice|In principle, judgment is not something that would need, or even should need to be interpreted. A concrete inter partes judgment itself must interpret the abstract legal norm. However, if it were true that judgments of the European Court of Human Rights had the strictly inter partes effect (as stated in Article 46 of the European Convention), there would be no need to interpret their abstract erga omnes effect. For the constitutional courts and other courts of last instance the reasoning based on syllogistic logic (logical subsumption of concrete facts under an abstract norm), which Continental lawyers are accustomed to, turns out to be almost completely useless, because in these instances the judges must often deal with the subsumption of concrete facts under the most abstract norm. The case-law of the European Court testifies to the need to fill in the enormous gap between an abstract meaning of a norm of the Convention and the facts of a concrete case. Half a century ago the Court was faced with this open space; it filled in the intermediate layers of case-law. The real substance of the Convention now lies in this casuistic jurisprudence. This then generates the need for interpretation of the Court's case-law - rather than the abstract provisions of the Convention itself. In principle, although the precedents of the European Court are only de facto binding on the State signatory of the Convention, the first instance courts and all courts of appeal ought to apply the Convention (as interpreted by the European Court). One, however, realizes that this is necessarily a long term assimilation process - also due to the language and other cultural communication barriersSodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Konkretna sodba inter partes mora razlagati abstraktno pravno normo. Vendar če bi bilo res, da so sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice strogo omejene na učinek inter partes (kot je to zapisano v 46. členu Evropske konvencije), ne bi bilo potrebe po razlagi njihovega učinka erga omnes. Za ustavna sodišča in druga sodišča zadnje stopnje silogistično sklepanje (logična subsumpcija konkretnih dejstev pod abstraktno normo), ki so ga kontinentalni pravniki vajeni, se izkaže za skoraj popolnoma neuporabno. Sodniki teh instanc se morajo ukvarjati s subsumiranjem posamičnih dejstev pod najbolj splošno normo. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so dokaz za potrebo po zapolnitvi velikanske vrzeli med abstraktnim pomenom norme Konvencije in dejstvi konkretne zadeve. Ta prazni prostor je pred Sodiščem zijal pred pol stoletja, nato pa ga je to zapolnilo z vmesnimi plastmi prava lastnih judikatov. Prava vsebina Konvencije je zdaj v kazuistični judikaturi. To je tisto, kar potem povzroča potrebo po razlagi precedensov Sodišča, in ne abstraktne določbe same Konvencije. Čeprav so precedensi Evropskega sodišča za države podpisnice Konvencije zgolj de facto zavezujoči, pa bi načeloma prvostopenjska sodišča in vsa višjestopenjska sodišča morala uporabljati Konvencijo (tako kot jo razlaga Evropsko sodišče). Moramo pa se zavedati, da gre za dolgotrajen asimilacijski proces, tudi zaradi jezikovnih in drugih kulturnih komunikacijskih ovirTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaKlub Revus