36 KB1303 KB36 KB196520251993Malnar, Brinaletnik:30številka:9/10str. 920-930ISSN:0040-3598COBISSID:15548253URN:URN:NBN:SI:doc-ETSUFDLGslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksadružbena neenakostenakostevalvacijaraziskavesocialna politikaSistem socialne politike - konceptualizacija regulativnih načel|Uporabljena je evalvacijska analiza različnih tipov enakosti kot možnih socialno izenačevalnih regulativnih načel, predvsem z vidika njihove uporabnosti oz. možnosti operacionalizacije. Ključna je vloga startnih razlik pri pojasnjevanju neenakosti izida na eni strani ter na omejene možnosti korekcije teh razlik na drugi. Evalvacija slabosti dveh modelov socialne regulacije pokaže. da je pragmatični model na ravni razpoložljivih sredstev in obstoječe hierarhije vrednot operativnejši od ekstenzivnega. Čeprav je znotraj ekspanzivnega modela socialno izenačevanje radikalno zastavljeno kot cilj, pa sam poskus operacionalizacije tega cilja na neki točki privede do kršitve načela svobode (avtonomije posameznika, družine) in s tem do prevlade načela nekvalificirane enakosti. Evalvacija dveh načel enakosti možnosti, načela izhodiščne enakosti in enakosti dostopa pokaže, da med sabo nista izključujoči, pač pa je prvo je širitev drugega z zahtevo po izenačevanju startnih možnosti. Neenakost zmožnosti in drugih startnih možnosti je sicer upravičeno opaženo kot dejstvo, ki bistveno določa izid tekmovanja. Nerešen problem pa je - z vidika inputa stroškov in določitve regulativnih strategij - uporaba oz. operacionalizacija načela izhodiščne enakostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia