58 KB2495 KB57 KB197820252001Novak, Boris A.letnik:24številka:pos.str. 41-60ISSN:0351-1189COBISSID:17047394URN:URN:NBN:SI:doc-ESGXDCUIslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostliterarna teorijaliterary theorypesniške oblikePrešeren, France, 1800-1849Slovene literatureslovenska književnostslovenska poezijasonetni venecWreath of SonnetsPrešernova vloga pri formiranju sonetnega venca kot umetniške oblike|Prešeren's role in establishing the wreath of sonnets as an art form. - The author analyses the wreath of sonnets within the historical context of the evolution od the sonnet and sonnet cycles derived from the nature of the sonnet form itself. From the medieval and renaissance corona (wreath), a cyclic form of interconnected sonnets of arbitrary lenght, the Sienna Academy developed a highly demanding form called corona di sonetti (a wreath of sonnets), which was adopted by Slovenian romantic poet France Prešeren (1800-1849), and to which he added an acrostic. This study treats the form as the high point of Prešeren's poetry and highlights the properties specific to his poetics, above all his fruitful adoption of Ronace verse forms. In the repertoire of Prešeren's rhythms and euphony, the exclusive use of feminine verse endings in iambic pentameters and strictness of rhyme suggest high poetry. This Slovenian romantic poet was the first European poet to infuse the complicated versifying game of the Sienna Academy with genuine artistic ardour and elevate it, in terms of the cogency of the idea, to the level of a mythic form, reserved for the most profound poetic message. Under the influence of the Korsh's Russian translation of Prešeren's Wreath of Sonnets. the form quickly gained recognition first in Russian and then other Slavic literatures and beyond. Slovenian poet France Prešeren therefore played a pivotal role in the historical development and international recognition of the wreath of donnets as an art formAvtor analizira sonetni venec v zgodovinskem kontekstu razvoja soneta in sonetnik ciklov, ki izvirajo iz narave same sonetne oblike. Iz srednjeveške in renesančne corone (venca), poljubno dolge ciklične forme medsebojno povezanih sonetov, je Sienska akademija izpeljala skrajno zahtevno obliko, imenovano corona di sonetti (sonetni venec), ki jo je prevzel in z akrostihom obogatil Prešeren. Študija obravnava to formo kot vrhunec Prešernove poezije ter ob njej izpostavlja specifične lastnosti njegove poetike, predvsem plodno recepcijo romanskih pesniških oblik. V repertoarju Prešernovih ritmičnih in evfoničnih postopkov izključna raba ženskih verznih končnic pri jambskih enejstercih ter strogost rimanja pomenita, da gre za visoko poezijo. Slovenskiromantik je prvi evropski pesnik, ki je zapleteno verzifikatorsko igro Sienske akademije napolnil s pristnim umetniškim žarom in jo po tehtnostisporočila dvignil na raven mitične forme, rezervirane za najgloblja pesniška sporočila. Pod vplivom Koršovega ruskega prevoda Prešernovega Sonetnega venca se je ta forma bliskovito uveljavila v ruski, nato pa še v drugih slovanskih književnostih in tudi širše. Slovenski romantik dr. France Prešeren ima torej bistvene zasluge pri zgodovinskem razvoju in mednarodni uveljavitvi pesniške oblike sonetnega vencaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia