32 KB3115 KB31 KB199020252007Vavti, Štefkaštevilka:53str. 166-177ISSN:0353-2720ISSN:0354-0286COBISSID:10955341URN:URN:NBN:SI:doc-EPPT8D70slInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)asimilacijaassimilationavstrijska KoroškaCarinthiajezikovna identitetaKanalska dolinanarodna identitetazamejski SlovenciAsimilacija in identitete v Kanalski dolini in na južnem Koroškem - primerjalni pregled|Der Beitrag zeigt einen kurzen Überblick zur Assimilation und zu den verschiedenen Identitäten im Kanaltal und in Südkärnten. Ältere Kanaltaler sind häufig den Identitätstypen der Traditionalisten, der engagierten Kämpfer und der Angepassten zuzuordnen; in der jüngeren Generation hingegen verliert sich die Sprachkompetenz in den beiden autochthonen Sprachen, Deutsch und Slowenisch, zunehmend. Abwanderung und Mischehen verstärken den Assimilationsprozess zusätzlich, sodass oft nur mehr eine Art symbolische Ethnizität erhalten bleibt. In Südkärnten ist der Sprachverlust bei jenen Slowenen, die in das zweisprachige Schulsystem und in die Kulturvereine eingebunden sind, kaum gegeben. Dort allerdings, wo diese Eingebundenheit fehlt, ist der Prozess der Assimilation kaum aufzuhalten. In diesen Kreisen führt der Wunsch nach einem konfliktfreien Zusammenleben mit der Mehrheit zum Gebrauch der gemeinsamen Sprache und bestenfalls zur Betonung der zweisprachigen Wurzeln und multiplen bzw. DoppelidentitätenPrispevek obravnava asimilacijo in različne identitete, ki se pojavljajo v Kanalski dolini in na južnem Koroškem. Večina starejših Kanalčanov pripada identifikacijskemu tipu tradicionalistov, angažiranih borcev in deloma tudi prilagojenih; pri mlajši generaciji pa se jezikovna zmožnost v obeh avtohtonih jezikih, slovenščini in nemščini, izgublja. Odseljevanje in mešani zakoni proces asimilacije še zaostrujejo, tako da pri večini ostaja samo še neke vrste simbolična etničnost. Na južnem Koroškem pa izgube jezika vsaj pri tistih Slovencih, ki so tesno povezani z dvojezičnim šolskim sistemom in s kulturnimi društvi, skorajda ni. Kjer pa te povezanosti ni, tam je proces asimilacije občutnejši, kajti prav v omenjenih krogih želja po brez konfliktnem sožitju z večinskim narodom utrjuje uporabo skupnega večinskega jezika in poudarjanje dvojezičnosti ter dvojnih ali mešanih identitetTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja