304 KB48 KB198220252025Fidler, Katjaštevilka:4letnik:64str. 303-318ISSN:0352-7956DOI:10.51741/sd.2025.64.4.303-318COBISSID_HOST:272665347URN:URN:NBN:SI:doc-EG8LNO2DslFakulteta za socialno deloSocialno deloadvocacydržavljani tretjih državmigracijska politikamigrantsmigration policypravicepriseljencisocial rightssocial securitysocialno varstvothird country nationalszagovorništvo»Ko bi le dobili dovoljenje za stalno prebivanje«| etnografija strukturnega nasilja v vsakdanjem življenju ljudi z dovoljenjem za začasno prebivanje|The interaction of migration laws with laws on citizenship, the labor market, and social welfare in the everyday lives of migrants from third countries working in Slovenia as low-skilled workers, functions as a mechanism of structural violence. Etnographic descriptions of processes of renewal of residence permits and access to social rights of four families illustrate this indirect violence, embedded in the functioning of institutions and society as a whole. Findings from ethnographic material show how migrants struggle to meet their basic needs due to the legally prescribed uncertainty of temporary residence permits, the chain dependency of residence and social rights, and the lack of societal support. The conditionality and temporariness of their legal status place them in a subordinate and precarious position which deterioates their health. The article concludes with some practical proposals to reduce such violenceSoučinkovanje migracijske zakonodaje z zakonodajo o državljanstvu, trgu dela in socialnem varstvu v vsakdanjem življenju priseljenk iz tretjih držav, ki v Sloveniji delajo kot nizko kvalificirane delavke, deluje kot mehanizem strukturnega nasilja. Članek z etnografskimi opisi procesov podaljševanja dovoljenj za prebivanje in dostopanja do socialnih pravic štirih družin opiše to posredno nasilje, vpeto v delovanje institucij in družbe na sploh. Ugotovitve etnografske raziskave predstavijo, kako se priseljenke zaradi pravno predpisane negotovosti dovoljenj za začasno prebivanje, verižnega pogojevanja pravice do prebivanja in socialnih pravic ter pomanjkljive podpore v družbi bojujejo za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. Zaradi pogojenosti in začasnosti pravic njihovega pravnega statusa se znajdejo v podrejenem in negotovem položaju, ki jim slabša zdravje. V sklepnem delu je navedenih nekaj praktičnih predlogov za zmanjšanje takšnega nasiljaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo