21324 KB89 KB201920252022Hriberšek, Matejštevilka:1letnik:4str. 45-85DOI:10.4312/clotho.4.1.45-86COBISSID_HOST:125444099ISSN:2670-6210URN:URN:NBN:SI:doc-EFHLUL2XslZaložba Univerze v LjubljaniClothoKlasična filologijaKlasični jezikiPipenbacher, Josippoučevanje klasičnih jezikovučbenikizgodovina klasičnega šolstvazgodovina visokega šolstvaFilološko in prosvetno delo Josipa Pipenbacherja|After graduating from high school in 1891, Josip Pipenbacher studied classical philology in Vienna; he received his doctorate in 1895 (with a dissertation on Xenophon’s Constitution of the Lacedaemonians) and passed his teaching exam. He first taught as a substitute teacher at the State k. & k. Lower Gymnasium in Ljubljana (now Poljane Grammar School), then as a professor at the Higher k. & k. Gymnasium in Novo mesto, and finally again at the Second k. & k. State Gymnasium in Ljubljana, where he served as headmaster from 1921 to 1928. After the founding of the University of Ljubljana, he taught Latin courses as an honorary lecturer between 1920 and 1939. He wrote teaching aids, including a Latin Grammar and four Latin handbooks, all of which were published in several editions, and worked on Wiesthaler’s Latin ­Slovenian Dictionary, for which he worked on the letter R. He was a rigorous evaluator (his evaluation of Josip Tominšek’s Latin Grammarwas particularly notable), and he wrote articles on the methodology of Latin language teaching. As a schoolmaster, he was involved in the work of various associations, always financially supporting various student, educational, and other societies; for a while, he was also active in local politics as a member of the Ljubljana City Council. He spent the last years of his life on his estate in Sveta Marjeta in the Drava region. He died on 11 April 1949 in MariborJosip Pipenbacher se je po maturi leta 1891 vpisal na študij klasične filologije na Dunaju; tu je leta 1895 doktoriral (v disertaciji se je ukvarjal s Ksenofontovim spisom Ustava Lakedajmoncev) in opravil profesorski izpit. Najprej je kot suplent poučeval na Državni c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani (zdaj gimnazija Poljane), nato kot profesor na Višji c. k. gimnaziji v Novem mestu in končno znova na Drugi c. kr. državni gimnaziji v Ljubljani; to je med letoma 1921 in 1928 vodil kot direktor. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani je med letoma 1920 in 1939 kot honorarni predavatelj vodil latinske proseminarje in tečaje latinščine. Napisal je vrsto učnih pripomočkov, najbolj znani so latinska slovnica in štiri latinske vadnice, vse v več izdajah, sodeloval pa je tudi pri nastajanju Wiesthalerjevega Latinsko­slovenskega slovarja, za katerega je obdelal črko R. Bil je strog ocenjevalec (posebej odmevna je bila njegova ocena Latinske slovnice Josipa Tominška), napisal pa je tudi nekaj prispevkov s področja metodike pouka latinskega jezika. Kot šolnik se je vključeval v delo različnih društev in organizacij, vseskozi je finančno podpiral različna študentska, prosvetna in druga društva, nekaj časa pa je deloval tudi v lokalni politiki kot član ljubljanskega mestnega sveta. Zadnja leta svojega življenja je preživel na svojem posestvu v Sveti Marjeti na Dravskem polju. Umrl je 11. aprila 1949 v MariboruTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete