280 KB76 KB199120252015Terčelj, Marija Mojcaštevilka:1letnik:25=76ISSN:0354-0316COBISSID:1538103492URN:URN:NBN:SI:doc-EFC4A8E3slSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)cultural heritageidentitetaidentityindigenous peoplekulturna dediščinaMajiMayaMayan CivilizationMehikaMexicostaroselciKulturna dediščina Majev| odločanje staroselcev v izobraževalni in kulturni politiki Mehike|The right of indigenous peoples to unrestricted access and co-management of their own cultural heritage was officially declared already in 1989, by Convention No. 169 of the International Labour Organisation on the rights of indigenous peoples and tribal communities. This convention indeed lays down the rights of indigenous peoples to land, traditions, language, and all other human rights without discrimination. The convention requires that the representatives of indigenous peoples are consulted on issues that affect them, and together with the Declaration of the United Nations on the rights of indigenous peoples from 2006 represents the principal international standard for the protection of indigenous cultures. The problem lies in who defines what cultural heritage is, and who is responsible for its protection. Referring to the case of the pre-colonial archaeological monuments of Yucatan, which have been entered in the World Heritage List, the article describes the discrepancies between the official cultural strategy and practice and the demands of the surviving local communitiesPravica staroselskih ljudstev do nemotenega dostopa in soupravljanja z lastno kulturno dediščino je bila uradno deklarirana že leta 1989, v Konvenciji Mednarodne organizacije za delo, št. 169 o pravicah staroselskih ljudstev in plemenskih skupnosti. Ta namreč določa pravice avtohtonega prebivalstva do zemlje, tradicije, jezika in vseh drugih človekovih pravic, brez diskriminacije. Konvencija postavlja zahtevo po posvetovanju s predstavniki staroselskih ljudstev in je skupaj z Deklaracijo OZN o pravicah staroselskih ljudstev iz leta 2006, osrednji mednarodni normativ za zaščito domačinskih kultur. Problem je, kaj je za koga kulturna dediščina in kdo je odgovoren za njeno varovanje. Na primeru pred-kolonialnih arheoloških spomenikov Jukatana, ki so vpisani na seznam svetovne kulturne dediščine, skuša prispevek prikazati razhajanja med uradno kulturno politiko in prakso ter zahtevami še živečih lokalnih skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej