57 KB169 KB53 KB196520252008Adam, FraneKristan, PrimožTomšič, Matevžštevilka:1/2letnik:45str. 53-71ISSN:0040-3598COBISSID:27180125URN:URN:NBN:SI:doc-EDPIFL2YslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaCapitalismDružbena neenakostEstoniaEstonian Soviet Socialist RepublicEstonijaKapitalizemPolitical elitespolitična elitaPolitične elitePostcommunismPostkomunizemSloveniaSlovenijaSocial inequalitySocial stateSocialna državawelfare statePolitične elite in tip kapitalizma| Estonija in Slovenija v primerjalni perspektivi|Despite their smallness, Slovenia and Estonia are economically and institutionally the most prominent post-communist countries, and since 2004 they are also members of European Union. However, they developed completely different - even diametrically opposite - institutional organisation and introduced different political and social arrangements. Besides the "path-dependence" reasons, one could set out as an important factor in these differences also the role of strategic decisions of political elite, its connections and ideological backgrounds. It is possible to claim that political elite in Estonia introduced a type of the state that is close to liberal-minimalist model, while Slovenia is closer to corporative model of social state. In both cases some dysfunctional effects appeared, which represent new challenge for elites and at the same time they are a test of their credibility and competenceEstonija in Slovenija sta navkljub majhnosti gospodarsko najuspešnejši postkomunistični državi, od leta 2004 pa tudi članici Evropske unije. Pa vendar sta razvili dve povsem različni - celo diametralno nasprotni si - institucionalni ureditvi in uveljavljali različne politične in socialne aranžmaje. Kot pomemben dejavnik pri nastajanju teh razlik lahko ob razlogih "path-dependence" izpostavimo predvsem vlogo strateških odločitev politične elite, njenih povezav ter ideološkega ozadja. Mogoče je trditi, da je politična elita v Estoniji uveljavila tip države, ki je blizu liberalno-minimalističnemu modelu, Slovenija pa je bliže korporativnemu modelu socialne države. V obeh primerih je prišlo do nekaterih disfunkcionalnih učinkov, ki za elite predstavljajo nov izziv, obenem pa preizkus njihove kredibilnosti ter kompetencTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede