6547 KB40 KB198520252019Cigale, DejanLovrenčak, FrancRepe, Blažštevilka:52str. 117-140ISSN:0354-0596COBISSID_HOST:71445346URN:URN:NBN:SI:doc-EBGN7116slZnanstvena založba Filozofske fakulteteDela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljaniclimatogeographyfizična geografijahidrogeografijahydrogeographykarst poljesklimatogeografijakraška poljapedogeografijapedogeographyphysical geographyRakovško-Unško poljeSloveniaSlovenijaNaravnogeografska problematika Rakovško-Unškega polja|This article focuses on physical geography of the Rakovško-Unško Polje, which is located in the Notranjsko Podolje. Beside geological and relief characteristics other natural characteristics of this area are discussed. Special attention is given to hydrological, climatic and pedological conditions. Data collection over many years has shown that the Rakovško-Unško Polje is not a dry polje since after more abundant precipitation water rises from many springs, flows over the polje and disappears in many sinkholes. Measurements of air temperatures during the anticyclonic winter weather have shown that in the polje temperature inversion takes place. On the bottom of the polje soils have been formed on clay and at the edges of the polje on dolomite. At the very bottom of the polje natural vegetation has been cleared. It has been replaced by anthropogenic land use and related vegetation. The edges of the polje are covered by grassland and Genisto januensis-Pinetum forestV prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa tempera-turni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničicoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta