277 KB72 KB199420242014Kaitatzi-Whitlock, Sophialetnik:21številka:4str. 25-45, 99ISSN:1318-3222COBISSID:33104221URN:URN:NBN:SI:doc-E52ODI9JenEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)ekonomska krizaekonomska politikaEuropean UnionEvropska unijaGrčijaGreeceinformiranjekrizemass mediamnožični medijiobjektivnostreševanjeGreece, the Eurozone crisis and the media| the solution is the problem|By October 2009, Greece faced a sovereign debt crisis and a borrowing crisis and it was said to be putting the Eurozone at risk. After much delay, the EU Commission together with the European Central Bank (ECB) and the IMF formed a hybrid tripartite entity, the so called "Troika",to deal with the indebted country. This act raised the stakes since it converted the crisis to an issue of intense global media attention, influence and spin. The Greek people entered thus into the epicentre of a ferocious global publicness. This article analyses the Eurozone/Greek financial crisis, assessing critically the way that it was dealt with politically by national, European Union (EU) and Eurozone authorities. The author traces the modes that the eruption of the crisis was reported about, emphasising its crucial initial phase and exploring how crisis-management-policies were presented and discussed in transnational public spheres. She scrutinises the role of national and transnational media in framing this affair and key political communication manifestations or absence thereof. Moreover, the article examines the underlying material conditions and political economy motives of biased or "abnormal" reporting modalities. In terms of impacts, it elaborates on de-legitimation and polarisation of politics and in political communication of Greece as a consequence of "crisis management." The article explores EU power relations and the tangle of socio-economic and political reactions/ events that evolved from a controversial "crisis management" model and their impacts to dateOktobra 2009 se je Grčija soočila z dolžniško krizo ter s krizo zadolževanja in rečeno je bilo, da ogroža Evroobmočje. Po dolgem zavlačevanju je Evropska komisija, v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom oblikovala hibridno tristransko telo, tako imenovano "Trojko", da razreši problem zadolžene države. To dejanje je povečalo interes, saj je preoblikovalo krizo v pereče vprašanje intenzivne globalne medijske pozornosti, vpliva in spina. Grki so tako vstopili v epicenter krute globalne publicitete. Članek proučuje finančno krizo Evroobmočja/Grčije, kritično ocenjuje način njenega političnega reševanja s strani nacionalnih avtoritet, avtoritet Evropska unije (EU) in Evroobmočja. Avtorica proučuje načine poročanja o izbruhu krize, s poudarkom na ključni začetni fazi in raziskuje, kako so bile politike kriznega upravljanja predstavljene in obravnavane v transnacionalnih javnih sferah. Avtorica proučuje vlogo nacionalnih in nadnacionalnih medijev pri uokvirjanju te afere in ključne manifestacije političnega komuniciranja ali odsotnost le-teh. Poleg tega, članek proučuje osnovne materialne pogoje in politično-ekonomske motive pristranskih ali "nenormalnih" načinov poročanja. Z vidika učinkov, članek proučuje de-legitimacijo in polarizacijo politike ter političnega komuniciranja Grčije kot posledico "kriznega upravljanja". Članek raziskuje odnose moči v EU in splet družbeno-ekonomskih in političnih reakcij / dogodkov, ki so se nastali iz kontroverznega modela "kriznega upravljanja" ter njihove vplive do sedajTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM